Venčki

Ko sem privlekla na plan Škatlo z novoletnimi dekoracijami sem najdla v njej eno veliko viola  vrtnico. Verjetno se mi je nekoč zdelo, da jo nujno rabim. In da spet ne konča v kakšni škatl, sem jo uparabila za nabiralko praha na venčku. V resnici je dosti lepši, tak nobel, ker slika pa je obupna.

Pa še en v novoletnih barvah

Že ko sem ga delala sem se spraševala, da kdo bo tako barvo lahko uporabil v stanovanju? Bo ostal kar pri meni.

Venčki, ki to niso

Pozimi je mah ena redkih zelenih rastlin v našem gozdu. Tako lepo je hoditi po njemu, ker je od vlage prijetno mehek. Seveda si ga vedno privlečem nekaj v bližino hiše in iz njega naredim dekoracije ali pa oblečem lonec za rože. Včasih ga samo položim med grmičke v vrtu in izgleda, kot da je prišla pomlad.
Tokrat sem sestavila "obeske" za na vrata za novo leto - lahko pa tudi za vsak dan. Saj nam vedno pride prav malo sreče.

Venčki

Že nekaj časa sem prekladala stiroporne obroče po hiši, brez ideje kaj bi iz njih načarala zanimivega. Kot vedno, naenkrat udari kot strela z jasnega in malo trakcev naokoli, malo zvitih tako, malo drugače in stiropor je obdelan.
Ma še vedno so mi najbolj všeč  naravni- iz storžev.

Nostalgija

Japp, bi bil čas, da skinem to rdečo iz ekrana. Dolgo me ni bilo, sem mogla prav razmišljat, kako speljem novo objavo. Nekaj časa se mi prav ni dalo spisat par besed in uredit slikice. Glih, ko me je prijela volja, pa zgubim polnilec za baterijo. Kupla sem si namreč tak fotkič, ki mi ni všeč. Moram naredit enih 2o slik, da pride ena v redu. Če pride! Poleg tega ima pa sam svojo baterijo in rabiš prav polnilec za TO baterijo. Seveda ga nisem nikoli najdla, ko sem ga rabila. Pa mu določim specilano njegov prostorček. Samo kaj, ko ga primem v roke in grem še nekaj iskat v kuhinjo in  ga nekje vmes zgubim.  In iščem, in iščem...in iščem..od hladilnika, do odmikanja pralnega stroja... No po enem mesecu iskanja se odločim, da sem ga verjetno pomotoma vrgla v smeti in včeraj naročim novega. In ni glih poceni! Danes primem v roke nahrbtnik in kaj pade ven. Polnilec! Ne me vprašat kako je končal notri. Torej prodajam polnilec Sony BC CSG za baterija NPBG1 tipG.


Pa naj bo malo nostalgije.

U-Ž-I-V-A-M

... v prepletanju lavande v venčke,

- v direndaju na stojnici,

-v izdelovanju  šopkov,

- v postavljanju cen za moje izdelke

- v izdelovanju butarc,

- v namakanju mojega telesca v taki dišeči mešanci,

- v pogledu na to lepoto,

 - v  neskončnosti ...

- v pogledu na naše kraje,  (Suzi kje je to? Nisem našla tvoje hiše.)

- v čudežu narave,

- v opojnem voju,

- v čudovitih barvah,

- ko delam nekaj, kar mi je všeč

in ko je rezultat tega dela:  uaaauuuuu, ke lepo!!!

In, da smo si na jasnem, to se ne dogaja kar nekje, to se dogaja tukaj - pri nas! 

Vse kar je na slikah je plod mojega dela,  s pomočjo mojih domačih, mojih prijateljev in seveda "pehtic" brez katerih stojnica v Piranu (in še marsikaj) ne bi imelo takega čara.

Še ni konec...

Venčki

Pri nas je prvo, pa tudi drugo pomladno cvetenje že zdavnaj mimo. Narcise so samo še lep spomin, zadnji cvetki majnic pozdravljajo skriti za bujnim zelenjem, perunike so že v marvici različnih barv in prve vrtnice omamljajo s svojim vonjem. Jaz sem pa privlekla na plan zalogo suhega svetja in sestavila še zadnje venčke.

Ker imam očitno "premalo" gumbov na zalogi sem naredila še nekaj keramičnih. Zanimivo je bilo igranje s čipkami, štempilkami in različnimi barvami. Rezultat mi je všeč in bom to igranje sigurno še ponovila.

Kratka obnova

Pa je šlo spet mimo en kup cajta. Da vidimo kako izgleda kratka obnova. Ko pogledaš mal nazaj se ti zdi, da je dan enak dnevu, da se ne zgodi nič posebnega. Pa se! Samo gre vse tako hitro mimo. Tudi en tak lušen praznik – velika noč. Vedno sveže spomladansko obarvan. Poln kiča, ki pa niti ni moteč in poln hrane, ki pa je moteča, ker se ne znam ustavit.
Letos sem se odločila, da ne bo nič jajc, nič dekoracij, pa me je seveda nekaj zamotlo.
Z društvom Anbot sem sodelovala na VN sejmu v Luciji in sem prav MORALA naredit nekaj novega. Že davno nekje videna ideja z jajci zavitimi v časopisni papir in čipko sem izpeljala mal po svoje. Samo so ti notni listi tako trdi, neuničljivi, da sem jih mogla prav pošteno mečkat, da so se zalepli. In ker sem si takoj predstavljala, da pašejo na neko naravno podlago ali stojalo, sem z vrta privlekla en star štor, ga pošteno oprala in posušila v pečnici. Tako je, če delaš zadnji trenutek, se vedno pečejo čudna peciva.

Če seštejem, kaj vse sem počela v zadnjih dveh mesecih, se mi zdi, da bi moglo zmanjkat dnevov. En neprijeten del je manjši poseg na kolenu - zato, da me neha bolet – še vedno boli. Nova diagnoza: predebela si! Zdravilo: shujšaj! Tukaj bo brez komentarja. (slika iz neta)

Na tečaju izdelave mila sem se naučila delat milo, spoznala fajn ljudi in zvedela še marsikaj zanimivega. Naprimer če si namažeš česen po stopalih, je čez nekaj časa tvoj zadah »česnat«. V poduk, kaj gre vse skozi našo kožo.

Bila na sejmu rož in še marsičesa v Pordenone. Sem se upirala skušnjavi z vsemi štirimi – samo dve vrečki sem odnesla domov. Ker mi to ni bilo dovolj sem šla še na sejem rož v Trst.
No, tam sem bila dogovorjena, da mi dostavijo večjo količino sadik lavande, vendar o temu podrobnosti kdaj drugič. Čeprav sejem še ni bil uradno odprt je bla spet ena vrečka polna rožic, denarnica pa prazna. Nič bolje ni bilo v Arboretumu, še dobro, da ni bila neka strašna ponudba rastlinic, ker brez polne vrečke zelenja seveda ni šlo. Kako čudno delujejo magnetna polja pri določenih stojnicah..

Vmes je padla še ena delavnica kuhanja. Božanske refoškove palačinke nafilane z jabolčno čežano v refoškofi posteljci so potrdile, da se nisem napačno odločila.
Ni mi pa jasno zakaj na delavnicah srečujem ene in iste ljudi. Le kje so vsi ostali? Pa so različne teme. Z eno sva hodile na kaligrafijo, na milo in na kuharijo. Grem stavit, da jo bom srečala še na delavnici zelišč…
Sejem starin, darov narave in obrti je bil spet živahen. Tokrat je bil poudarek na soli, saj je bil tudi Solinarski praznik. Naredila venčke - predvsem, da porabim zalogo suhega cvetja, ker bo kmalu novo.