Cibetovke
| Cibetovke | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Afriška cibetovka (Civettictis civetta)
| ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Rodovi | ||||||||||||
Cibetovke so majhni, vitki, pretežno nočni sesalci, doma v tropskih delih Azije in Afrike, zlasti v tropskih gozdovih. Ime se nanaša na več kot ducat različnih vrst sesalcev. Največjo vrstno pestrost te družine najdemo v jugovzhodni Aziji. Najbolj znana med njimi je afriška cibetovka ali civeta, Civettictis civetta, ki je bila v preteklosti glavni vir mošusne vonjave, ki se uporablja v parfumeriji. Beseda civet se lahko nanaša tudi na izrazit vonj po mošusu, ki ga te živali širijo.
V letih 2002 in 2003 je meso teh živali po trgih v kitajski pokrajini Junan vsebovalo virus SARS, ki je na cibetovke preskočil z netopirjev.[1] Posledica je bila izbruh virusne bolezni, zaradi katere je v letih 2002–2003 umrlo 774 ljudi. [2]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Skupno ime se uporablja za več vrst mesojedih sesalcev, večinoma iz družine Viverridae. Pisani binturong ali nandinija (Nandinia binotata) zaradi evolucijske oddaljenosti spada v lastno družino Nandiniidae.
Cibetovke v angleščini imenujejo tudi "toddycats", v indonezijščini jih poznajo kot "luvak", kot "musang" v malezijščini in kot urulǣvā ( උරුලෑවා ) v singalščini. Med malezijskimi govorci lahko pride do zmede, ker so tiskani mediji avtohtono besedo "musang" napačno uporabljali za lisice, namesto pravilne, a manj znane besede "rubah". Lisice sicer niso avtohtone v jugovzhodni Aziji.
Manjši del avtorjev uporablja izraz "cibetovka" le za vrste rodov Civettictis, Viverra in Viverricula. [3] Vendar se v bolj splošni rabi pod poimenovanjem cibetovka označuje tudi rodove Chrotogale, Cynogale, Diplogale, Hemigalus, Arctogalidia, Macrogalidia, Paguma in Paradoxurus.
Telesne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Cibetovke na splošno spominjajo na mačke, imajo pa podaljšan, pogosto koničast gobec, kot ga poznamo pri vidrah ali dihurjih. Dolge so približno (brez njihovih dolgih repov) od 43 do 71 cm, tehtajo pa od 1,4 do 4,5 kg.
Cibetovka proizvaja mošus, ki je cenjen kot dišava in sredstvo za stabilizacijo parfuma Tako samci kot samice ustvarjajo močan izloček v svojih perinealnih žlezah. Da bi prišli do cibeta, živali ubijajo in jim žleze izrežejo, ali pa snov iz žlez žive živali izpraskajo. Slednje je danes najpogostejša metoda.
Skupine za živalske pravice, kot je World Animal Protection, so zaradi krutosti, ki jo doživljajo pri tem živali, zaskrbljene. Zaradi teh etičnih pomislekov in sintetičnih nadomestkov, ki so na voljo, reja cibetovk izumira. Chanel, proizvajalec priljubljenega parfuma Chanel št. 5, trdi, da je naravni cibet že leta 1998 nadomestil s sintetičnim nadomestkom. [4]
Habitat
[uredi | uredi kodo]Viveridi so avtohtoni na področju podsaharske Afrike, Madagaskarja, Iberskega polotoka, južne Kitajske, južne in jugovzhodne Azije. Njihovi priljubljeni habitati so gozd, savana in gorski biom. Posledično se mnogi soočajo s hudo izgubo habitata; več vrst velja za ranljive, vidrasta civeta ali mampalon (Cynogale bennettii) pa je uvrščena med ogrožene. Nekatere vrste cibetovk so zelo redke in o njih ni skoraj nič znanega, npr. vrsta Diplogale hosei, doma v gozdovih gora severnega Bornea, je ena najmanj znanih vrst mesojedcev na svetu.[5]
Južna Azija
[uredi | uredi kodo]Na Šrilanki je v sinhalsko govoreči skupnosti malajski musang (Paradoxurus hermaphroditus) poznan pod imenom "uguduwa". Šrilanška skupnost izraza uguduwa in kalawedda uporablja izmenično za isto žival. Vendar pa se izraz kalawedda večinoma uporablja za označevanje druge vrste iz družine cibetovk, malo indijsko cibetovko (Viverricula indica).
Šrilanka ima tudi endemično vrsto cibetovk, imenovano Paradoxurus zeylonensis. V zadnjem času je bila ta vrsta razdeljena na 3 ločene endemične vrste, na Paradoxurus montanus, P. aureus in P. stenocephalus. V Bangladešu in na področjih Indije, kjer se govori bengalščina, so cibetovke znane kot "khataš" ( bengalsko খাটাশ ) za manjše vrste in "bagdaš" ( bengalsko বাগডাশ ) za večje, ki so dandanes v Bangladešu izjemno redke (na območju Khulna je žival znana tudi kot "šairel"). V asamščini je ta žival poznana kot "zohamola" ( asamsko : জহামলা), kar dobesedno pomeni "imeti blato z aromo zoha". Na področjih Indije, kjer se govori maratščina, imenujejo cibetovke "Udmanjar".
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Cibetovke izstopajo v redu zveri, ker se prehranjujejo rastlinojedo ali vsejedo, četudi je večina zveri mesojedcev. Mnoge vrste jedo predvsem sadje, nekaterim pa je cvetni nektar glavni vir energije.
Kava
[uredi | uredi kodo]Kopi luvak (imenovana tudi caphe cut chon (kava iz lisičjega gnoja) v Vietnamu in kape alamid na Filipinih) je kava iz kavnih češenj, ki jih je pojedel in delno prebavil malajski musang (Paradoxurus hermaphroditus). Kavni plod snovi v iztrebkih živali nato predelajo.[6] [7] Cibetovke prebavijo meso kavnih češenj, med samim procesom želodčni encimi reagirajo s koščicami, kar kavi doda dragoceno aromo. 0,5 kg (1 lb) v nekaterih delih sveta lahko stane do 500 evrov, drugje tudi do več kot 80 evrov na skodelico.[8] To povpraševanje je privedlo do vzreje cibetovk, kjer se živali prehranjujejo skoraj izključno s temi plodi, kar povzroča močno podhranjenost živali. Pogoji na teh kmetijah so običajno obžalovanja vredni, vendar na Filipinih in v Vietnamu teh vzrejnih obratov ne nadzorujejo.[9]
Odnos z ljudmi
[uredi | uredi kodo]Malajsko cibetovko ali tangalungo (Viverra tangalunga) najdemo v številnih habitatih, vključno z gozdovi, sekundarnimi habitati, obdelovalnimi zemljišči in obrobjem vasi, zelo uspešno se prilagaja človeškim motnjam, vključno s "selektivno sečnjo" (delnim odstranjevanjem gozda). [10]
Preživetje afriške cibetovke (Civettictis civetta), ki jo v literaturi pogosto uvrščajo v svoj rod Viverra, ne predstavlja resnega problema, vendar v nekaterih regijah Afrike njihovo število upada zaradi lova, tako neposrednega kot posrednega zastrupljanja in porasta števila ograj okoli kmetij, ki omejujejo pretok genov znotraj posamezne populacije. Pogosto jih lovijo za prehrano lokalnih prebivalcev.[11]
Urbana okolja
[uredi | uredi kodo]Musangi (Paradoxurus) se občasno podajo v mesta in predmestja, pri čemer se ljudje pritožujejo nad njihovimi iztrebki in hrupom, ki ga povzročajo pri plezanju po strehah hiš. Izvedene so bile nekatere študije, ki so preučile možnosti za ublažitev te vrste konfliktov med človekom in živalmi. [12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lau, Susanna K.P.; in sod. (2005). »Severe acute respiratory syndrome coronavirus-like virus in Chinese horseshoe bats«. Proceedings of the National Academy of Sciences. Zv. 102, št. 39. str. 14040–14145. doi:10.1073/pnas.0506735102. PMC 1236580. PMID 16169905.
- ↑ »Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003«. World Health Organization (WHO). Pridobljeno 31. oktobra 2008.
- ↑ Gaubert, P., Cordeiro-Estrela, P. (2006). Phylogenetic systematics and tempo of evolution of the Viverrinae (Mammalia, Carnivora, Viverridae) within feliformians: Implications for faunal exchanges between Asia and Africa[mrtva povezava] . Molecular Phylogenetics and Evolution 41: 266–278.
- ↑ The Straight Dope: Does civet come from tortured cats? Does kopi luwak coffee come from pre-eaten beans?
- ↑ Mathai, J. (2010). "Hose's Civet: Borneo's mysterious carnivore". Nature Watch 18/4: 2-8.
- ↑ Brewed Coffee: Civet Coffee, 30. november 2006, pridobljeno 25. maja 2009
- ↑ Onishi, Norimitsu (17. april 2010). »From Dung to Coffee Brew With No Aftertaste«. The New York Times.
- ↑ From Civet Poop to Great Coffee, pridobljeno 22. julija 2010[mrtva povezava]
- ↑ »The Disturbing Secret Behind the World's Most Expensive Coffee«. National Geographic. 29. april 2016.
- ↑ Jennings, A. P.; Seymour, A. S.; and Dunstone, N. (2006): "Ranging behaviour, spatial organization and activity of the Malay civet (Viverra tangalunga) on Buton Island, Sulawesi". Journal of Zoology, 268: 63–71. doi:10.1111/j.1469-7998.2005.00023.x
- ↑ »A conservation assessment of Civettictis civetta«. ResearchGate (v angleščini). Pridobljeno 1. decembra 2018.
- ↑ "The great 'musang' stakeout", Wild Singapore, 2009.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Vzgoja male indijske cibetovke (Viverricula indica) archive.org kopija s spletne strani www.vietlinh.vn