Bazilika San Michele Maggiore, Pavia

Bazilika San Michele Maggiore
Basilica di San Michele Maggiore
Bazilika San Michele Maggiore
45°10′56″N 9°9′25″E
Kraj	Pavia
Država	Italija
Verska skupnost	rimokatoliška
Spletna stran	[1]
Arhitektura
Vrsta arhitekture	romanska arhitektura
Čas gradnje	11.- 12. stoletje
Uprava
Škofija	Pavia
Cerkvena pokrajina	Lombardija

Pogled v kupolo.

Bazilika San Michele Maggiore je cerkev v Pavii, ena najbolj presenetljivih primerov lombardsko-romanskega sloga. Izvira iz 11. in 12. stoletja.

Zgodovina

Prva cerkev posvečena nadangelu sv. Mihaelu je bila zgrajen na lokaciji kapele Lombardske palače (v to obdobje spada spodnji del zvonika), vendar je bila uničena v požaru leta 1004. Sedanja zgradba se je začela graditi pozno v 11. stoletju (kripta, kor in transept) in je bila končana do leta 1155. Oboki ladje, originalno z dvema kvadratnima polama, so iz leta 1489, ko jih je Agostino da Candia nadomestil s štirimi pravokotnimi razponi.

V baziliki so se odvijali številni pomembni dogodki, med drugim kronanje Ludvika III. (900) in Friderika Barbarosse (1155).

Arhitektura

San Michele Maggiore velja za prototip drugih pomembnih srednjeveških cerkva v Pavii, kot sta Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro in San Teodoro. Vendar pa se razlikuje od poznejših po uporabi peščenjaka namesto opeke in s tlorisom latinskega križa z glavno in dvema stranskima ladjama in bolj razširjenim transeptom. San Michelejev transept, s pravo fasado, lažno apsido in sodastim obokom, se razlikuje od preostalega dela cerkve in predstavlja skoraj neodvisen del te zgradbe. Tudi njegova dolžina (38 m, v primerjavi z 55 m celotne bazilike), prispeva k temu vtisu. Na križišču glavne ladje in transepta je osmerokotna kupola, 30 m visoka asimetrična struktura, podprta s tamburjem, v lombardsko-romanskem slogu. To je menda prvi primer te oblike v Lombardiji.

Ladja - prvotno s samo dvema poljema, - ima sedaj štiri polja. Polja imajo pravokotno obliko z daljšo stranico vzporedno s fasado in so zajeta v prečnih obokih zgrajenih med 1488 in 1491, delo Jacopa da Candia in njegovega sina Agostina. Ti oboki verjetno neposredno podpirajo strešno kritino; v istem času je bila zgrajena lesena nosilna konstrukcija, ki je še delno ohranjena. Stranski ladji imata emporo s statično funkcijo. Štiri kapele drugem in četrtem razponu stranske ladje so poznejši dodatek, pod apsido, ki ima veliko fresko iz 16. stoletja, je oltar (1383) z ostanki sv. Ennodius in Eleucadiusa. Prezbiterij ima fragmente zanimivega mozaika v tlaku s slikami mesecev in mitološkimi temami.

Kripta, z glavno in dvema stranskima ladjama, se nahaja tik pod oltarjem: v njej so lepo dekorirani kapiteli in spomenik Blažene Martine Salimbene (1491). Preprosta fasada, ki je višja od strehe ladje, je okrašena po kapom z dvajset slepimi arkadami. Opornike sestavljajo pilastri, ki je navpično pnejo do vrha. Fasada je okrašena s številnimi kipi iz peščenjaka, verske in profane vsebine. Kljub številnim programom sanacijskih ukrepov, začetih v zadnjih desetletjih, se je sedaj stanje dramatično poslabšalo zaradi preperevanja. Med kipi je sveti Mihael z zmajem, Oznanjenje, Marija z detetom. Fasada ima pet bifor in tri monofore, okna s kamnitim križem in križ, ki so rekonstrukcija iz 19. stoletja, v skladu s prvotnim izgledom. Bas reliefi v vodoravnih pasovih prikazujejo ljudi, živali in fantastične figure. Čez majhne portale sta upodobljena sv. Ennodius, škof v Paviji, in sv. Eleucadius, nadškof Ravene. V lunetah so angeli, ki v skladu z vrezanimi napisi in imajo vlogo ambasadorjev besed v nebesih.

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran