Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16. in do sredine 19. stoletja zgradili in vladali Mogulskemu cesarstvu na indijski podcelini, na območju, ki ustreza današnjim državam Indiji, Pakistanu, Afganistanu in Bangladešu. Moguli so bili veja Timuridov turško-mongolskega izvora v Srednji Aziji. Njihova moč je hitro upadala v 18. stoletju, ko so na koncu Britanci zadnjega cesarja odstavili leta 1857 in ustanovili Britansko Indijo.[1]
V času vladanja cesarja Aurangzeba je cesarstvo obsegalo največje ozemlje in bilo največje svetovno gospodarstvo po GDP z deležem okoli 25 % svetovnega GDP. Na islamskem šariatskem pravu temelječa vladavina je kontrolirala območje Indijske podceline, ki se je razprostiralo med Čitagongom na vzhodu in Kabulom ter Belučistanom na zahodu, Kašmirjem na severu do območja reke Kaveri na jugu.
V Mogulskem cesarstvu je po ocenah takrat živelo med 110 in 150 milijoni prebivalcev (četrtina takratne svetovne populacije), na ozemlju več kot 4 milijonov km2. Bilo je največje, ki je takrat ostajalo.[2]
Seznam Mogulskih cesarjev
[uredi | uredi kodo]| Slika | Titularno ime | Rojstno ime | Rojstvo | Vladanje | Smrt | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Bābur بابر |
Zahir-ud-din Muhammad ظہیر الدین محمد |
23. februar 1483, Andidžan | 1. april 1526 – 26. december 1530 | 26. december 1530 (star 47 let) | ||
| Humadžun ہمایوں |
Nasir-ud-din Muhamad Humadžun نصیر الدین محمد ہمایوں |
17. marec 1508 | 26. december 1530 – 17. maja 1540
22. februar 1555 – 27. januar 1556 |
27. januar 1556 (star 48 let) | Humadžuna je leta 1540 odstavil Šer Šah Suri iz dinastije Suri vendar se je vrnil na presto leta 1555 po smrti Islam Šah Surija (Šer Šah Surijevega sina in naslednika). | |
| Akbar-i-Azam اکبر اعظم |
Džalal-ud-din Muhamad جلال الدین محمد اکبر |
14. oktober 1542 | 27. januar 1556 – 27. oktober 1605 | 27. oktober 1605 (star 63 let) | Njegova mati je bila Perzijska princesa Hamida Banu Begum.[3] | |
| Džahangir جہانگیر |
Nur-ud-din Muhamad Salim نور الدین محمد سلیم |
20. september 1569 | 15. oktober 1605 – 8. oktober 1627 | 28. oktober 1627 (star 60 let) | Njegova mati je bila Radžput princesa Mariam-uz-Zamani.[4] | |
| Šah-Džahan-i-Azam شاہ جہان اعظم |
Šahab-ud-din Muhamad Kuram شہاب الدین محمد خرم |
5. januar 1592 | 8. november 1627 – 2. avgust 1658 | 22. januar 1666 (star 74 let) | Njegova mati je bila Radžput princesa Džagat Gosaini.[5] Zgradil je Tadž Mahal. | |
| Alamgir I عالمگیر |
Muhi-ud-din Muhamad Aurangzeb محی الدین محمداورنگزیب |
4. november 1618 | 31. julij 1658 – 3. marec 1707 | 3. marec 1707 (star 88 let) | Njegova mati je bila perzijska princesa Mumtaz Mahal. Poročen je bil s princeso iz Safavidske dinastije Dilras Banu Begum. Uvedel je islamsko pravo po celotnem cesarstvu. Po njegovi smrti je njegov mlajši sin Azam Šah postal kralj (za 1 leto).[6] | |
| Bahadur Šah بہادر شاہ |
Kutb ud-Din Muhamad Mu'azam Šah Alam قطب الدین محمد معزام |
14. oktober 1643 | 19. junij 1708 – 27. februar 1712 | 27. februar 1712 (star 68 let) | Pogodil se je z Maratijci, pomiril Radžpute in vzpostavil prijateljske odnose s Siki v Pandžabu. | |
| Džahandar Šah جہاندار شاہ |
Ma'az-ud-Din Džahandar Šah Bahadur معز الدین جہاندار شاہ بہادر |
9. maj 1661 | 27. februar 1712 – 11. februar 1713 | 11. februar 1713 (star 51 let) | Bil je pod velikim vplivom svojega velikega vezirja Zulfikar Kana. | |
| Farukhsijar فرخ سیر |
Faruksijar فرخ سیر |
20. avgust 1685 | 11. januar 1713 – 28. februar 1719 | 29. april 1719 (star 33 let) | Leta 1717 je izdal firman Britanski vzhodnoindijski družbi, s katerim ji je podelil prostocarinske trgovinske pravice za Bengalijo, kar je ojačalo njene trgovske postaje na vzhodni obali. | |
| Rafi ud-Daradžat رفیع الدرجات |
Rafi ud-Daradžat رفیع الدرجات |
30. november 1699 | 28. februar – 6. junij 1719 | 9. junij 1719 (star 19 let) | Dvig Sjed bratov kot močnih posrednikov. | |
| Šah Džahan II. شاہ جہان دوم |
Rafi ud-Daulah شاہ جہاں دوم |
junij 1696 | 6. junij 1719 – 19. september 1719 | 19. september 1719 (star 23 let) | ---- | |
| Muhamad Šah محمد شاہ |
Rošan Aktar Bahadur روشن اختر بہادر |
17. avgust 1702 | 27. september 1719 – 26. april 1748 | 26. april 1748 (star 45 let) | Znebil se je Sjed bratov. Bojeval je dolgo vojno z Maratijci, izgubil Dekan in Malvo. Utrpel je invazijo perzijskega Nader Šaha leta 1739. Bil je zadnji cesar, ki je imel učinkovito kontrolo nad svojim cesarstvom. | |
| Ahmad Šah Bahadur احمد شاہ بہادر |
Ahmad Šah Bahadur احمد شاہ بہادر |
23. december 1725 | 26. april 1748 – 2. junij 1754 | 1. januar 1775 (star 49 let) | Mogulske sile so porazili Maratijci v bitki pri Sikandarabadu. | |
| Alamgir II. عالمگیر دوم |
Aziz-ud-din عزیز اُلدین |
6. junij 1699 | 2. junij 1754 – 29. november 1759 | 29. november 1759 (star 60 let) | Dominacija vezirja Imad-ul-Mulka. | |
| Šah Džahan III. شاہ جہان سوم |
Muhi-ul-milat محی اُلملت |
1711 | 10. december 1759 – 10. oktober 1760 | 1772 (star 60–61 let) | Konsolidacija Nizama Bengalskega, v Biharju in Odiši, po Bitki pri Buxarju. Hadžder Ali je postal sultan v Madžsore leta 1761. | |
| Šah Alam II. شاہ عالم دوم |
Ali Gauhar علی گوہر |
25. junij 1728 | 24. december 1759 – 19. november 1806 | 19. november 1806 (star 78 let) | Smrt Tipu Sultana iz Madžsore leta 1799. | |
| Muhamad Šah Bahadur شاہ جہان محمد شاه بهادر |
Bidar Bakht بیدار بخت |
1749 | 31. julij 1788 – 2. oktober 1788 | 1790 (star 40–41) | Ustoličen kot cesar lutka Rohila Gulam Kadirja, ki sledi zrušitvi Šah Alam II.[7] | |
| Akbar Šah II. اکبر شاہ دوم |
Mirza Akbar میرزا اکبر |
22. april 1760 | 19. november 1806 – 28. september 1837 | 28. september 1837 (star 77 let) | Bil le titularni vladar pod britansko zaščito. | |
| Bahadur Šah II. بہادر شاہ دوم |
Abu Zafar Siradžuddin Muhamad Bahadur Šah Zafar ابو ظفر سراج اُلدین محمد بہادر شاہ ظفر |
24. oktober 1775 | 28. september 1837 – 23. september 1857 | 7. november 1862 (star 87 let) | Poslednji Mogulski cesar. Odstavili so ga Britanci in je odšel v izgnanstvo v Mjanmar po indijski vstaji leta 1857. |
Opomba: Mogulski cesarji so prakticirali poligamijo. Poleg žena so imeli v svojem haremu še večje število priležnic, ki so rojevale otroke. To je oteževalo določanje naslednika vsakemu cesarju.[8]
Družinsko drevo
[uredi | uredi kodo]Družinsko drevo za prvih sedem mogulskih cesarjev:
| Babur | Maham Begum (Turški izvor) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Humajun | Hamida Banu Begum (Perzijka) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Akbar Veliki | Mariam-uz-Zamani (Radžput) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Džahangir | Džagat Gosaini (Radžput) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Šah Džahan | Mumtaz Mahal (Perzijka) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Aurangzeb | Dilras Banu Begum (Perzijka) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Azam Šah | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Spear 1990, str. ;147–148
- ↑ Richards, John F. (1. januar 2016). Johnson, Gordon; Bayly, C. A. (ur.). Mogulski imperij. The New Cambridge history of India: 1.5. Zv. I. Moguli in njihove sočasnosti. Cambridge: Cambridge University Press. str. 1, 190. doi:10.2277/0521251192. ISBN 978-0521251198.
- ↑ Gulbadan Begum (1902). Zgodovina Humajuna (Humajun-Nama). Royal Asiatic Society. str. 237–9.
- ↑ Marc Jason Gilbert (2017). Južna Azija v Svetovni zgodovini. Oxford University Press. str. 79.
- ↑ Cesar Hindustana Džahangir (2010). Tuzuk-i-Džahangiri; Ali, Spomini Džahangirja prevedel Alexander Rogers Uredil Henry Beveridge. General Books LLC. str. 18. ISBN 978-1-152-49040-6.
- ↑ Mohamada, Malika (1. januar 2007). Utemeljitev sestavljene kulture v Indiji. Aakar Books. str. 300. ISBN 978-8-189-83318-3.
- ↑ The Honorary Secretaries, Proceedings of the Asiatic Society of Bengal: 1871, (1871) p.97
- ↑ Dalrymple, William (2006). Poslednji Mogul. London: Bloomsbury Publishing Plc. str. 44. ISBN 978-1-4088-0092-8.