Zapestnice prijateljstva - poletno ustvarjanje z otroki #1

Ideje za poletno ustvarjanje z otroki pridejo vedno prav, še posebno takrat, ko je najbolj vroče in morajo biti v senci, ti pa jih želiš motivirati, da ne bi »viseli« samo na telefonih in tablicah. Vsako leto v ta namen vzamem s seboj na dopust škatlo različnega ustvarjalnega materiala, kakšno stvar pa poiščemo tudi na plaži ali recikliramo.

Fanta sta sedaj stara 8 in 11 let in vsako leto ju je težje motivirati, težje je tekmovati s telefoni in tablicami. Se tolažim, da verjetno nisem edina. Eden od zlatih adutov, ki ga imam, ideja za poletno ustvarjanje, ki je vedno aktualna, je izdelovanje zapestnic za fante. Na srečo, me tudi letos ni pustila na cedilu.

Morda bi kdo pomislil, da zapestnice niso za fante, a moja dva fanta, oba nečaka in vsi sosedovi fantje, ki so letos in v preteklih letih ustvarjali pri nas, so bili navdušeni. Tako lepo jih je pogledati, ko kot mali petelinčki ponosno paradirajo naokoli in razkazujejo svoje umetnije.

Najboljše pri izdelavi zapestnic je, da je izdelovanje zapestnic mogoče zelo enostavno prilagoditi starosti in zmožnostim otroka. Mlajši otroci lahko nizajo večje perlice na elastičen laks, ki ga potem le zavežete v zapestnico, starejše otroke pa že lahko naučimo različnih tehnik vozlanja. Zelo pomemben je tudi izbor materiala.  Mlajši otroci zelo radi posegajo po pisanih, veselih perlicah, starejši imajo rajši temnejše vrvice, žico in perlice s kovinskim izgledom.

Letos smo se prvič lotili izdelovanja zapestnic prijateljstva iz prejic za vezenje. Malo težje in bolj zamudno, a končni rezultat je tega vreden. Naučili smo se tri različne tehnike vozlanja s pomočjo navodil v tem filmčku:

Dodatno sem se sama preizkusila tudi v zapestnici prijateljstva s srčki, ki pa je bila še za mene izziv, za fanta pa bi bila zagotovo pretežka. Se je pa splačalo potruditi, saj je zapestnica res simpatična in jo sedaj z veseljem nosim. Če še koga zamika, so odlična navodila tukaj:

Zapestnica na roki pa seveda ne more biti samo ena in tako smo veselo vozlali in prepletali, nekaj zapestnic prijateljstva smo naredili tudi za darilo za prijateljčke. Čas nam je hitro minil, telefoni in tablice pa so si malo odpočili.

Imate tudi vi kakšnega ustvarjalnega aduta za ustvarjanje z otroki? Aduta, ki konkurira telefonom in tablicam? Mislim, da nam mamam vsaka ideja pride prav. :)

Želim vam čudovito ustvarjalo poletje,

Maja

Ujeto poletje - ustvarjalno poletje #4

Bistvo počitnic naj bi bilo počivanje, odklop, polnjenje baterij, čas za pogovor s samim sabo, druženje, delanje novih planov, pa tudi opazovanje valov, ki se zaganjajo v skale, jadrnic, ki mirno plujejo, vetra, ki se igra s krošnjami borovcev in sonca, ki ustvarja neverjetne umetnije na večernem nebu. Ko preživiš nekaj počitnic v tekanju za najmlajšimi, prilagajaš dnevni ritem in aktivnosti predvsem njim, začneš veliko bolj ceniti te trenutke. Fanta sta sedaj že toliko zrasla, da si vse to na skupnih počitnicah spet lahko privoščim in priznam, da pošteno cenim in izkoristim prav vsak tak trenutek.

Barve poletja sem poskusila na počitnicah ujeti in tako ponesti s seboj domov tudi s tema dvema izdelkoma, ki sta nastala iz stare zaloge, na kateri se je že pošteno nabiral prah. Najprej je nastala zapestnica v kombinaciji oranžne barve, barve toplote in energije, ter modre barve, ki kontrira oranžni s svojo svežino in prostranostjo. Prosojne perlice in srebrna žica imajo nalogo, da lovijo žarke in se igrajo z njimi.

Ker sem v tej stari zalogi imela res veliko oranžnih perlic, ki sem jih nekoč dobila za darilo pa nič kaj veliko porabila, je nastala še oranžna verižica.

Priznam, da sem bila na koncu najbolj navdušena nad tem, kaj vse lahko nastane iz ostankov, ki ti ležijo v pozabljeni škatli. Imam občutek, da prav dejstvo, da se je potrebno znajti s tem kar imaš včasih še dodatno vzpodbudi domišljijo in pri tem nastanejo izdelki, ki te presenetijo. Se tudi dogaja tudi vam?

Želim vam, da čim bolje izkoristite še zadnje poletne dni, da res dobro napolnite svoje baterije, da bodo zdržale do naslednjega poletja.

Maja

Perlice iz papirja - ustvarjalno poletje #3

Dopust. Senčka in pogled na morje. Otroka zadovoljna čofotata v morju in jaz imam končno čas, da počnem karkoli si zaželim. Opazujem rjavo vrečko na mizi v kateri so spravljene kartice, ki smo jih kupili prejšnji večer. Ja, še jih pošiljamo, so super motivacija, da otroka kaj napišeta v času počitnic. Rjava vrečka je čisto navadna, nič potiskana. Hmmm, zabavno bi jo bilo reciklirati. Kaj si nisem že dolgo želela verižice iz papirnatih perlic, ki bi jih sama naredila? No, to je bila idealna priložnost.

Iz papirnate vrečke sem izrezala dolge 2 cm široke trakove. Prepognila sem jih na pol in pobarvala z navadnimi barvicami. Trakove sem nato navila na lesene palčke in na koncu zalepila in premazala z mekolom. In to je bilo to. Iz velike vrečke sem dobila majhen kupček perlic, ki sem jih nanizala na črno vrvico in skombinirala z črnimi perlicami iz domače zaloge.

Po dolgem času sem si tako spet ustvarila nov kos nakita, ki mi je všeč še posebno zato, ker vem, da je nastal iz navadne rjave papirnate vrečke. Rada recikliram, pa vi?

Lep počitniški pozdrav,

Maja

Ko paše ohladitev

Kaj že? Saj imamo poletje šele tretji dan? No, če bi lahko kje oddala svoj glas in bi me kdo upošteval, bi takoj podpisala, da je 25 stopinj maksimalna temperatura. Ne maram vročine, sopare, skrivanja v senci.

 

Ena od stvari, ki mi daje občutek lahkosti, zračnosti in hladu je žica. Prav zato po njej posegam predvsem poleti. Tako je nastala tale ovita, zvita, prepletena rožica za popestritev kakšne bele poletne bluzice.

Kaj pa vas ohladi? Uživate v teh zelo poletnih temperaturah ali bi se mi raje pridružili v hladni senčki in pri kakšni stopinji manj?

Malce skuhana Maja

Odklop

Odkar sem pričela pisati tale blogec, tako dolgega odklopa še nisem naredila. Pa sem ga rabila. Morje, sonce, dobra knjiga v senčki in brezskrbno preganjanje z mulčki. Prave počitnice.

Letos smo se prvič odpravili na otok Ugljan in kar se nas tiče, smo bili navdušeni. Majhna vasica, 30 m do plaže, majhen pomolček za skoke v morje in lovljenje ribic zvečer. Sprehod do Ugljana je peljal čez borov gozdiček s pompozno glasbo škržatov in z omamnim vonjem.

Volje za ustvarjanje ni bilo res nobene. Škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj za vsak slučaj, če me kaj prime, je iz prtljage na koncu potegnil starejši in potem so vsi fantje delali zapestnice z elastičnim laksom. Pa naj še kdo reče, da rabiš za to punčke.

Maj mi je naredil tudi tole lušno modro belo zapestnico. Nujno je potrebovala kompletek in tako je kljub popolni ustvarjalni abstinenci nastala še verižica. Glede na vremensko napoved, mi bo kompletek prišel prav še kar nekaj časa.

Lepo vas je bilo spet brati in videti, kaj vse ste lepega v tem času ustvarile. Lep zaključek poletja vam želim.

Maja

Malce nostalgije

Po sončku, dopustu. Komaj 14 dni nazaj smo se še greli na vročem sončku, čofotali po tako čisti vodi, jedli na tone sladoleda in bili čisto in povsem brez obveznosti.

Tako kot lani, sem tudi letos od ustvarjalnega materiala vzela s seboj le škatlo za nakit in v popoldnevih, ko sta tamaladva počivala, ali vsaj eden, so nastajale ... predvsem zapestnice.

Rdeča za mamo, meni najljubša:


Oranžna za prijateljico in sodelavko Majo, ki so dopustnikovali čisto blizu, tako da so se naši otroci skupaj igrali in se pri tem odlično ujeli.


Moški zapestnici sta dobila tudi oči in sin, deklica pa dekliško. Fotoaparatu so te žal ušle.

Modra je nastala za sosedo, ki je bila tudi v bližini in smo jih šli obiskat. Dve preprosti sta dobili tudi deklici. Na tej mi je bilo všeč, kako se sončna svetloba poigrava med kombinacijami steklenih in neprosojnih perlic.


Nastalo je še nekaj čisto preprostih,

eno pravo moško pa si je zaželel tudi moj oče in jo seveda dobil.

Bilo je res lepo in ker sta bila zraven tudi starša, je bil dopust res podoben pravemu dopustu. Hvala mami in oči!

Od poletja se bomo morali za letos verjetno res počasi posloviti, zato pa prihaja tako zelo pisana jesen, polna šelestečega listja in z vonjem po pečenem kostanju. Saj nam ne bo tako slabo ;)

Lepo se imejte,
Maja

Kdo bo izročil darilo?

Z dopusta smo se vrnili direktno na praznovanje sestrinega rojstnega dne. Darilo je nastalo deloma že pred dopustom. Pokloniti sem ji želela manjšo toaletko za ličila. Ker je moja setrica sila natančna, sem za pomoč prosila Sonjo, mojstrico teh toaletk. Njeno strokovno oko je takoj videlo, kje ga lomim in po njenih usmeritvah je v veliko krajšem času nastala tale tolaetka ki ni lepa le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Slončka na njej, sta za srečo. Sonja še enkrat hvala!


Ni pa ostalo le pri tem. Morje je nadebudneža dovolj utrudilo, da sta po kosilu lepo spala (no vsaj eden) in v tem času sem v roke prijela škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj. Nastal je preprost kompletek v modri barvi, podoben tistemu, ki ga je nekoč očudovala. Za rojstni dan je tako dobila kar dve darili. Nabolj presrečna pa sta bila tamala dva, ker se ni bilo potrebno prerekati, kdo bo darilo izročil. Izročila sta ga lahko oba.

Jutri pa nazaj v realnost. Še trikrat spat in doma bomo imeli prvošolčka, ki se šole sedaj na naše presenečenje in veliko veselje, zelo veseli. Torba je skoraj pripravljena, tako nam ostane le še, da odštevamo.

Maja

Moški nakit za enega prav posebnega majhnega moškega

"Mami, ali narediš tudi meni zapestnico in verižico? Ampak tako, MOŠKO!" je resno vprašal moj 5,5 letnik, medtem ko me je opazoval, kako zvijam žico in nanjo nizam svetleče perlice. "Ampak RES moško." "Hja, seveda!" mu odgovorim in hkrati razmišljam, kakšen naj bi bil moški nakit in kako naj ga s tem kar imam takoj pričaram.

Maja privlačijo vse te pisane perlice, ki se najdejo v moji škatli, da o žici niti ne govorim. Ampak kako naj iz teh perlic naredim moški nakit za petletnika? Steklene perlice verjetno ne bodo prava izbira. Žica? Ja, to ja. Vrv, kovina, sem naprej razmišljala pri sebi. In tako je še pred spanjem res na hitro nastal obesek iz žice, ki spominja na poletno sonce, obešen na črni vrvici, kjer se dolžina lahko prilagaja. 5,5 letnik je zadovoljen. Uf! Ni bila lahka ;)


Naslednji dan nabavim bolj "moške" perlice, na hitro obnovim osnove makrameja (kako čudovita iznajdba je internet) in tako nastane še zapestnica.


Stranka je zadovoljna in še posebno zapestnico z veseljem nosi. Svoj prvi poskus oblikovanja moškega nakita torej lahko označim za uspešen. Menda Maj že zbira naročila med prijatelji v vrtcu!

Moško resen pozdrav,
Maja

O žici, poletju in še čem

Poleti, ko je vroče, sem opazila, da rada ustvarjam z žico. Je hladna in to mi očitno paše.


Pri ustvarjanju mi je všeč to, da nikoli ne vem čisto, kaj bo na koncu nastalo. Če bi vam opisala, kakšna ideja je bila za to ogrlico, je nikoli ne bi prepoznali, ker ji ni čisto nič podobna. Ampak, veste kaj, meni je še bolj všeč. Ravno pravšnja za V izrez poletne majčke.

Priznam, da v poletju prav uživam. V službi je nekoliko bolj umirjeno in s škrati lahko pohajamo do večera pa še malo. Časa za ustvarjanje skoraj ni, sem in tja pa le uspem pokukati na vaše bloge. Malce pozno, a vseeno bi se rada zahvalila trem blogerkam, ki ste me zelo počastile z nagradico: Mojci-MKA, Hrandici in Teyi. To, da sem nagrado dobila s strani treh blogerk, na katerih bloge tako rada pokukam in na katerih pogosto najdem navdih, mi je še v posebno čast. Hvala vam!

Nagradico lahko podelim naprej destim blogerkam. Samo? Blogov, ki jih s takim veseljem spremljam je veliko, veliko več. Če jih naštejem le deset, potem moram izpustiti enajstega, dvanajstega... Ne, veste kaj, preveč vas je in upam, da bo tako tudi še dolgo ostalo. Vse vas rada berem in se čudim nad vso kreativnostjo. Občutek imam, da več ko delimo med sabo, bolj tudi same rastemo. Meni je z vami lepo.

Poletni pozdravček,
Maja

Žicanje na dopustu

Kadar gremo na dopust, vedno kam podtaknem še kakšno manjšo stvar za ustvarjanje. Morski zrak in voda namreč naše mladičke tako zmatrata, da večinoma brez prerekanja popoldne odspita po dve uri ali več - čisti luksuz. Na zadnji dopust je tako romala manjša škatla z nekaj žice in perlicami.

Za ogrevanje, ker sem že prišla malo iz vaje, sem se poigrala z zvijanjem, ovijanjem in prepletanjem, da je nastala zapestnica. Ker je bila sestrici zelo všeč, bo tudi romala k njej.


Ko so bili prsti ogreti, sem se lotila še izdelave kompletka, za katerega me je prosila soseda in prijateljica Savka. Glede na to, koliko se naši otroci preigrajo skupaj, sem z veseljem nekaj naredila tudi zanjo. Nastala je namenoma asimetrična verižica


in še kompletek uhančkov za zraven.



Na njej vse skupaj izgleda prav odlično, še posebno v kombinaciji s kratko črno oblekco, ki jo je pred kratkim kupila.

Toliko namesto poročila o čofotanju v morju, skakanju po trampolinih, tekanju po stezicah, vožnji z vlakcem, plesanju v otroškem disku in še in še bi se našlo.

Bodite lepo,
Maja

Ljubimka sončnih žarkov je dobila sestrico

Po tem, ko so te črtaste steklene kuglice čakale na navdih več kot pol leta, me je le presvetlilo :) Po zapestnici, je nastala še verižica, tokrat le v modro beli kombinaciji .


Priznam, da sem z rezultatom tokrat celo sama zadovoljna. Prav lepo stoji tako na bluzico kot na bolj odprto majčko. Le poslikati jo je bilo težko, saj nikakor nisem znala ujeti v objetiv svetlobe, ki jo lovi v živo.

Sedaj grem pa na lov za sončnimi žarki. Kakšnemu se bo menda že uspelo prebiti skozi oblake.

Maja

Ljubimka sončnih žarkov

Velike okrogle steklene perle sem kupila že pred več kot pol leta. Sedele so tam na polici in mi mežikale, naj jih le uporabim, če so takoooo lepe. Po nekaj mesecih, ko sem jih kar nekajkrat prijela v roke in spet pospravila nazaj, sem ugotovila, kaj me moti. Ker so po plasteh črtasto niansirane, kar mi je bilo tudi takoj všeč, so mi bile na nek način že preveč definirane in nič mi ni pasalo zraven. Poleg tega sem imela fiksno idejo, da želim v enem izdelku uporabiti čim več različnih barv.


No, po pol leta, in kar nekaj neuspelih poskusih, je le nastal prvi izdelek iz njih. Živahna, razgibana zapestnica, ki s svojimi steklenimi perlami kar vabi sončne žarke. Kot nalašč za tople sončne dneve, ki vem, da niso več daleč.

Sedaj pa še malo razmislim, kako uporabiti še ostale.

Bodite lepo in če se bo že sonce ta vikend vztrajno skrivalo, si sončne žarke ustvarite kar sami.

Maja

O žici in resnicah

Po daljšem času me je spet zamikala žica. Hitro sem ugotovila, da so zaloge zelo izropane in bo treba nujno po nakupih, pred tem pa je iz zadnjega kosa črne žice nastala tale preprosta verižica.



Mislim, da bolj vabi k odprtim majčkam, tako da bo morala še malo počakati, da pride na vrsto za nošenje.

Pretekli teden sem z zanimanjem prebirala resnice o vas in vas na ta način spoznavala. Nekaj vas me je izzvalo, da jih tudi sama delim z vami. Ko sem že mislila, da vem, kaj bom napisala, sem prebrala Majin komentar na 7 resnic in začela razmišljati od začetka. Kako povprečne smo v resnici, kakšna je naša samopodoba? In plod dooolgega poglabljanja vase in brskanja po zaprešenih kotih svojega jaza? 7 resnic o meni:

1. Prikupno zmedena. Ne, ni me še izučilo, še vedno bi rada delala dve ali po možnosti kar tri stvari hkrati. Enkrat mi bo uspelo, vem! Do takrat pa se bom sprijaznila, da kdor nima v glavi ima pa v petah in bom na ta način pridno skrbela za kondicijo: z jutranjim tekom nazaj v stanovanje, da preverim ali je ta mali tik pred odhodom spet prižgal pečico, popoldanskim preskakovanjem stopnic nazaj do pisarne, ker so očala ostala na mizi in še dosti bi se našlo.

2. Pika, pika, pikica. Travma mojega otroštva, ko sem vsakič med preoblačenjem, pri telovadbi, zdravniku, na plaži, slišala komentar - Koliko pikic imaš! Kot da ne bi vedela! Danes sem se s tem že sprijaznila. Sedaj med njimi najdem veliki voz, mali voz, orion... Še posebaj so mi postale ljube, ko mi je nekdo razložil, da v Aziji določena ljudstva verjamejo, da pikice napoveduejo, kako bogat bo kdo. Bill Gates, prihajam!

3. Hvala sufražetkam. Čeprav nekatere menijo, da so nam izborile le obvezni 8 urni delovnik, sama vse skupaj jemljem kot možnost izbire, ki pomeni, da se ženska lahko odloči za način življenja, ki ji najbolj odgovarja. Priznam, da bi bila sama skupaj z magisterijem in vsem strokovnim znanjem čisto srečna tudi doma z dvema mulčkoma in svojo bio njivco, pa seveda možem, ki bi nosil bogate denarce domov ;)

4. Ups! po naravi sem malce bolj nerodne narave in kot otrok sem menda padla tudi z navadnega vrtiljaka, kjer res nihče ni nikoli padel ... vsaj tako se prenaša zgodba sedaj že iz roda v rod. Res pa je, da sta mi starša kljub mojemu (ne)potencialu privzgojila ljbezen do športa, miganja in zato sem se in se še ukvarjam z veliko športi, čeprav z nobenim profesionalno. In navsezadnje, sem celo svojega dragega spoznala preko njega.

5. Nakupovanje. Z izjemo ustvarjalnih trgovin, ga ne maram. Pravzprav je to zame prava mora. Kakšno pohajanje po trgovincah, probavanje cunjic. Spomladi in jeseni si vzamem en dan, se zapodim po trgovinah s seznamom kaj rabimo in to je to. Morda še kakšna nujna malenkost, še posebaj za otroke, ampak v glavnem je to to.

6. Kavico? Rada grem na klepet ob kavici čeprav kave sploh ne pijem. Na faksu sem jo, hektolitre, tiste prave turške kave. Tako goste, da je žlica skoraj stala v njej. Posledica je bil hitro narejen faks in visok pritisk. Po nekajtedenskem odvajanju, ko sem bila kot v megli, se je telo tako odvadilo, da če sedaj spijem kavo, niti sedeti ne morem pri miru. Torej kavica in miren klepet, nekako ne gresta več skupaj.

7. Moj angel varuh. Verjamem v nekaj po smrti, verjamem, da moja babica še vedno pazi name, ne more biti drugače, to vem.

Bodite lepo, radi se imejte in ne jemljite se vedno preresno.

Maja

Črno-srebrna eleganca

Iskreno. Ali samo mene malo panika grabi, ker smo že na pol novembra in se veseli december tako hitro bliža? Sestavila sem listo prejemnikov daril in zraven okvirno vrednost, da ne bo potem presenečenja na računu. Ampak ljudi, ki bi jih želela presenetiti in jim s tem povedati, da so nekaj posebnega v mojem življenju je veliko in še 4 rojstni dnevi. Budget majhen. Seveda so rešitev doma narejena darila, tu pa postane problem čas, ki zadnje čase res ni moj zaveznik.

Ja vem, to je ustvarjalni blog in ne blog za jamranje. Zato samo zaznamek zame, za prihodnje leto - o tem začni razmišljati že poleti!


Sedaj pa veselo na delo. Kar nekaj stvari že čaka na pol narejenih. Ker sem pri idejah malo selektivna, koliko časa mi bo izvedba vzela, se bom nekoliko bolj držala že preizkušenih.

Prva stvar, ki sem jo uspela dokončati, je črna verižica in memory zapestnica za rojstni dan tete Valde. To pravzaprav sploh ni moja teta, ampak od mojega dragega, ampak je tako fejst ženska, da je postala moja prava prijateljica.

Za verižico sem prvič uporabila memory wire in se ne morem odločiti, ali potrebuje zaključek ali ne? Kakšne izkušnje? Stoji kar sama ali je bolje, da dodam zapenjač?

Pozdravček do naslednjič,
Maja

Črna je out, rjava je in

No ja, ni čisto tako hudo, ampak res ne vem, kaj se je zgodilo z mojim okusom za barve po prvi nosečnosti. Kar naenkrat mi je črna, ki sem jo oboževala samo, pa v kombinacijah, šla dobesedno na živce. Kar motila me je, ko sem jo oblekla. Ker pa cele garderobe ne moreš zamenjati čez noč, še vedno kraljuje v moji garderobi, čeprav si prostor uspešno pridobivajo tudi druge barve.

Letos me je zagrabila čokoladno rjava, ki je še pred nekaj leti ne bi živa nikoli oblekla. Skombinirana s toplo rumeno in oranžno, mi je prav idelana za prave jesenske dni.


Ko sem si kupila hlače, pa čevlje, pa jaknco, sem ugotovila, da nujno rabim torbico. Imela sem ogledano eno idealno na etsy-ju, a cena je bila prav temu primerno idelna, še posebaj, če sem zraven prištela stroške pošiljanja. Pa sem se odločila, da jo sešijem sama.


Tokrat sem prvič delala brez kroja. Vedela sem kakšno obliko želim in je ratalo! Zunaj čokoladna rjava z nežnim vzorcem cvetja, notri topla oranžna. Priznam, da sem kar ponosna in se bom še lotila takega eksperimentiranja. Navodila za meni tako simpatično rožico iz blaga, pa sem našla na netu.


In na koncu, je na hitro nastalo še nekaj kosov nakita, ki niso nič kaj posebnega, ampak barvno so pa čisto usklajeni z novimi kosi oblačil in torbico.


Tako jesen, sedaj sem pa tudi nate pripravljena.

Jesenski, pisanega listja poln pozdrav,
Maja

Vse najboljše mami!

September je pri nas zelo rojstnodnevno obarvan. Najprej je praznovala sestra, sedaj mami, v nekaj dneh pa sledi še nečak, potem so tu še prijatelji in njihovi otroci... Uf ;)

Da bom tudi mami za rojstni dan izdelala verižico z rožico, sem vedela že dlje časa. Ko sem poleti naredila svojo prvo kvačkano varižico z rožico, ji je bila tako všeč, da sem ji jo morala narediti. Malo drugačno seveda. Barve si je izbrala sama - črno belo. In čeprav je verižica izpadla zelo mladostno, bo prav zato kot nalašč za mojo mami.

Maj je bil tudi tokrat neverjeten. Ko sem mu povedala, da gremo v soboto na babičin rojstni dan, je sam predlagal, da ji bo narisal risbico in ji jo podaril v okvirčku. Pa sem idejo še malo nadgradila in mu predlagala, da bi lahko okrasil tudi okvirček. Tako je nastalo meni res simpatično darilo.

Okvirček je sam prebarval na zeleno z akrilnimi barvami in z uporabo gobice, potem pa dokončno izropal mojo zalogo lesenih pikapolonic, ter z njimi polepil cel okvir. Še slikica, pa je bilo.

Praznovanje je super uspelo in kar je bilo najbolj neverjetno, prvič so vsi štirje mali nadebudneži hkrati sedeli za mizo in sami jedli ... to je bilo res lepo videti. Sedaj moram pa hitro pogruntati, kaj podariti kmalu štiriletnemu nečaku.

Bodite lepo,
Maja

Vse najboljše sestrica!

Moja mlajša sestra je praznovala 33 rojstni dan. Vsako leto posebej se čudim, kako je lahko že takooo stara … kot da sama ne bi bila še dve leti starejša! Ampak to se mi pa iz neznanega razloga sploh ne zdi tako veliko.

Glede na to, da sem zadnje čase zelo na tesnem s časom, je darilo nastalo bolj na hitro. Nastala je … saj vem, kakšno presenečenje … preprosta kratka verižica. Pa sem še pred dvemi meseci mislila, da nakit res ni zame. Sem pa z darilom zadela v polno! Na kosilo, na katerega nas je povabila, je prišla v črno rdeči kombinaciji s povsem neprimerno verižico. Ta pa je pasala zraven kot naročena!


Čeprav se voščilnic ne lotevam pogosto, pa je tokrat nastala tale preprosta. Notri je Maj na svoj pisalni stroj pretipkal voščilo.


Da bi Maja malo zaposlila in darilo v miru zavila, sem mu dala žico in perlice. Res magična kombinacija! Mimogrede je tako nastal še en obesek za ključe za zraven, ki ga je bila moja sestra zelo vesela.


Imeli smo se lepo, torta je bila božanska … takooo čokoladna. Če bolje pomislim, bi mi prav sedajle res pasal en košček. Grem pokledat, kaj se da narediti v tej smeri.

Bodite lepo,
Maja

Zvijanje in ovijanje za mojo mami

Črt je danes prvič spal v vrtcu. Pol urice. Ko sem prišla domov, je bil tako hin, da je kar padel v posteljo. Tako imam kar naenkrat nekaj minut, medtem ko mali spi več kot zaslužen spanec in preden prileti starejši iz vrtca.

Zadnje dneve ni ne volje ne navdiha za ustvarjanje... Pa saj bo bolje. Zato je bil pa dopust toliko bolj produktiven. Iz črne žice in steklenih perlic, je nastala tale verižica za mojo mami.


Želja je bila: kratka, črna ali črnobela. Prvič sem se lotila debelejše barvane žice. Od 20m jih je prvih 10 končalo v smeteh. V čem je problem? V tem, da se črna barva zelo hitro obdrsa, ko jo zvijaš in prijemaš s kleščami in potem se svetlika ven bakrena. In to NI lepo. Enako je na koncih žice, kjer je rezana. Z malo vaje mi gre sicer že bolje, ni pa še vrhunsko.

Pa še slika ponosne lastnice unikatnega izdelka, ki mi je prijazno pozirala za to priložnost.


Iz črne žice je nastalo še nekaj izdelkov, ki vam jih pokažem takoj, ko mi jih uspe poslikati.

Sedaj pa novim zmagam naproti.

Maja

Samo za otroke!

Tokratna objava je v celoti posvečena malim nadebudnežem in njihovi ustvarjalnosti. Maj vedno z največjim navdušenjem brska po mojih škatlah z ustvarjalnim materialom in seveda so veliko bolj zanimive kot njegove škatle z igračami. S tem se lahko borim, ga prepričujem, da je še premajhen, ali pa ga poizkusim vključiti. In kako me je presenetil! Bi rekli, da je tole naredil še ne petletnik?


No, pa lepo po vrsti. Na morje sem zaradi stiske s prostorom v avtu vzela le svojo škatlo za nakit (hja, po navdušenju z žico, imam sedaj tudi to). Ko je Maj videl vse te svetleče perlice, žico in oh in sploh- klešče, je bil takoj priliman zraven. Najprej sem mu dala malo žice da jo je zvijal, rezal, nanjo natikal večje perle... kmalu pa sem ugotovila, da lahko komot naredi tudi kaj res uporabnega.

Najprej sem mu dala ostanek enega memory wire in nastala je preprosta zapestnica za babico:


Ker je bilo tole prehitro narejeno, sem odprla nov paketek, mu dala ta male perlice in po štirih urah mira in tišine, tara ... je nastala zgornja rdeče srebrna zapestnica.

Moram priznati, da me je čisto presenetil s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Zapestnico je tudi dobila babi, jaz pa hitro tečem po nov memory wire :)

Pa še ena ideja za male ustvarjalce. Obeski za ključe. Tale je nastal za njegovega papa, na katerega sem po njegovih navodilih tudi napisala papi. Pisane perlice so ostanek enega mojega neuspelega poskusa fimanja- pa naj še kdo reče, da nekoč ne pride vse prav. Kombinacija je črno bela, ker je po njegovem mnenju le taka primerna zanj.


Bodite lepo in uživajte v kreativnosti s svojimi mulčki. Mene toliko naučijo in so moj pravi navdih.

Maja

Jaz sem rak, dolgokrak, nihče, nihče mi ni enak

Iz ležernega dopusta smo prav padli nazaj v vsakodnevno norijo. Maj je spet v vrcu, s Črtom sva začela z uvajanjem v vrtec.


Vrtec. Saj sedaj že vem kako to gre, ampak vseeno mi je težko gledati mojega drugače nasmejanega sončka tako žalostnega. Druge izbire ni in vem da se bo privadil, a vseeno je hudo. 10 majcenih prestrašenih bitij, ki kličejo svoje mame... Saj vedno pridemo, a tega še ne vedo in če bi že znali tako debatirati kot moj starejši, bi gotovo dobila kilometrsko pritožbo nad mojim ravnanjem, morda grožnjo s policijo ali izselitvijo k bolj prijaznim staršem. Ja tako reagira moj skoraj petletnik, potem se pogovoriva in je bolje. Mlajši pa le žalostno gleda in se me obupano oklepa. A druge možnosti žal ni. In čez nekaj tednov bo bolje in spoznal bo nove prijatelje in takrat se ne bova več počutila tako žalostna.

Tale rakec broška na sliki je nastal na našem brezskrbnem dopustu, ko smo bili cele dneve skupaj in uživali prave počitnice. Navdihnili pa so ga rakci, ki jih je Maj tako vztrajno preganjal in občudoval. Narejen je iz akrilne perle, malih rdečih perlic, malo žice in tistih kovinskih obročkov za ogrlice.

Bodite lepo in povejte, pokažite ljudem okoli sebe, da jih imate radi.

Maja