Samorog, enorog ali mavrični konjiček

Že dolgo časa sem razmišljala, da bi naredila enega samoroga. Kar tako, ker so mi luštni, taki pozitivni. No, in 10 mesecev naše Ize je bil popoln trenutek. Kroj sem si narisala sama in tu je, mega lušten, mehek, pozitivno mavričen samorog. Pa povejte, če se ne nasmehnete, ko ga vidite?! Po mojem bo nastal še kakšen, malo mu popravim glavo in rog, pa bo popoln, primeren seveda tudi za kakega dobrega moža.

Kako pa je vam všeč?
Urška

Spremembe, spremembe, spremembe ...

Ko se ti rodi otrok, je to nekaj najlepšega, pa čeprav tudi napornega in včasih zaskrbljujočega. Otrok, ki si ga želel dolgo in se ga veselil, pa včasih že obupal, da nikoli ne bo del tvojega življenja. Zdaj je ta otrok, naš miško Jakob, star že štiri mesece. Vsak dan se več smeji, je bolj pozoren, a tudi zahteven in pravi mali fantič, ki bo zrasel hitreje, kot bi si vsi želeli. Urškin Raj malo sameva tudi zaradi tega, saj Jakob zahteva zase moj cel dan, a nekaj malega zvečer, ko zaspi, tudi ustvarjam. V naslednjih objavah bom pokazala, kaj vse je nastalo, nimam pa navade in namena izpostavljati Jakoba na blogu in spletu s fotografijami, saj razumete? Pokažem pa nekaj, kar sem že zašila zanj, prav gotovo pa bodo stvari še nastajale.

Urška

Aprilsko šivanje

Tako pozna in za časom sem z mojimi objavami. Na FB še gre, ko pa je potrebno kaj spisati na blogu, vse poteka zelo počasi. Včasih se vprašam, če sploh kdo še bere moj blog, a se potem potolažim, da ga pogosto za nazaj preletim jaz, ko iščem kakšne vzorce ali stvari, ki sem jih zašila leto, dve nazaj, zato ga bom pisala, dokler bom lahko, da ohranjam ta moj arhiv. Tako kot je fino za nazaj pregledovati moje albume s potovanj, je fino kdaj pa kdaj pokukati na blog in se čuditi, koliko vsega sem v letih mojega ustvarjanja že izrezala/zašila/oblikovala.
Aprilsko (in deloma tudi marčevsko) šivanje je obsegalo nekaj različnih novih in že videnih stvari:

 Pošastko Jaka je nastal za novorojenčka Jako, ki radovedno (kot njegov lastnik) zre v svet.

 Ptiček toaletka za najstnico Nino, ljubiteljico vijola barve.

Komplet za v kuhinjo, rokavica in kuhinjska oprijemalka, darilo za prijateljico pa sem popestrila še z domačo (mojo) ribezovo marmelado in kupljenim mini pladnjem.

 Za veliko noč so bili seveda aktualni zajčki, ena zajklja in dva zajčka.

 Mama je imela rojstni dan in že nekaj let ji zašijem kakšen par copat, saj je ljubiteljica copat iz bombaža, usnja (tudi na podplatih) ne mara.

Komplet hlačk in slinčka je nastal, ko je sodelavec videl tiste za Gala, pa si je za svojega nečaka zaželel podobne. Zakaj pa ne?!

Tako, ostalo šivarijo pa pokažem kdaj drugič.

Urška

Male sive celice

Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da se je ekipa naše šole po zmagi v predtemovanju uvrstila v oddajo Male sive celice. Ravnatelj meje poprosil za nasvet, kako bi izdelali maskoto naše šole. Pravzaprav maskote nimamo, imamo pa znak šole, ki vsebuje murvo. Murve stojijo pred našo šolo že od nekdaj, zato so dobile častno mesto tudi na znaku šole. Kako izdelati znak, kakšen bo, tehnični detajli so bili plod moje iznajdljivosti in na koncu je nastala velika maskota ter nekaj majhnih ročnih. Vse barvanje so opravili naši učenci, šivanje pa sem prevzela jaz. Murva (pa čeprav je voditelj videl podobnost z brokolijem) se je res bohotila na odru in z veseljem sem jo spremljala. Ker so naši učenci zmagali, to ne bo zadnjič!

Urška

Ogi in Iksi

Spoznajte drugo in tretjo pošast iz zbirke. Druga pošast je prijazni Ogi, ki je dobil ime po novorojenčku, katerega začetnici imena in priimka sta O in G. Tako je bil logičen zaključek, da bo ta pošastko Ogi. Je prav tako kot Zuzu izredno mehak, primeren za stiskanje, z dolgim repom, s katerim se lahko počohlje po nosu. Prav simpatičen ta Ogi. Iksi pa je nastal kot pomoč učiteljice angleščine pri pouku v 1. razredu. Pomagal bo pri učenju in poskrbel, da bo angleščina zabavna in preprosta. Pravzaprav mu ni ime Iksi, ampak njegovega imena še nisem izvedela. Dotlej bo Iksi :)

Pa lep teden želim,
Urška

Pošast iz učilnice

Že v prejšnji objavi sem razložila, kako všeč mi je, ko se name obrne kolegica, sodelavka, da bi sodelovali. Če je to na meni tako ljubem področju, kot je ustvarjanje, še toliko bolj. Z učiteljicami 1. razredov zelo dobro sodelujemo, z eno še posebej, saj uči tudi angleščino in ima vedno kakšno idejo, ki jo lahko pomagam uresničiti. Tudi tokrat je bilo tako, saj je razmišljala, da bi otroci pri pouku angleščine v 1. razredu potrebovali maskoto. Nekaj veselega, pisanega, pozitivnega, velikega. In nastal je Zuzu, kot so ga poimenovali otroci. Zuzu je pisan pošastek, ki je vedno dobre volje, ima dolg rep, s katerim se rad popraska po nosu. Ima rad tišino, zato morajo otroci ubogati učiteljico in biti tiho, saj drugače lahko odide od njih in se nikoli več ne vrne. A kdo bi to želel, je že bolje biti priden, da nam ta prikupna pošast iz učilnice ne pobegne?! Kot že toliko izdelkov poprej, sem se od tega še posebno težko ločila, saj se mi zdi, da mi je uspel krasen izdelek, ki ga je bilo neverjetno prijetno izdelovati. Nobenega kroja, nobenih načrtov, samo rezanje, kombiniranje in šivanje. Takšno bi vse ustvarjanje moralo biti!

Urška

Gora za okrogli rojstni dan

Bila je nedelja. 11.37 dopoldan. Junij se je šele dobro začel, pa sem po desetih letih biti "edinka" spoznala tudi, kako je, ko imaš sestro :) Pa potem še brata. 30 let je že tega, saj ne morem verjet, kako čas beži. In smo že vsi odrasli. Zelo odrasli. A kakšne ideje, malo trapaste za nekoga, a posrečene za drugega, je pač kljub odraslosti treba imet. Kot na primer gora za rojstni dan. Pa naj bo. Kaj drugega mi je preostalo, kot prijeti blago in šivalni stroj in jo izdelati. Še dobro, da si ni zaželela cele Himalaje ;) Vse najboljše!

Urša

Polonine sladke skrivnosti

V maju smo se na zaključku bralne značke za odrasle v šoli sladkali s Poloninimi sladkimi skrivnostmi in v zameno se bo od tega tedna dalje v svoji čisto novi trgovinici razvajala Polona. Vsi zadovoljni, vsi pocartani :) Kaj je lahko lepšega?

Urška

Pravljični krokodil

Gre za mešanico
a) pravljične blazine in
b) krokodila
Oboje delano prvič, po vzoru pravljičnih slik je nastala še ta blazina. Verjetno mi je ta še bolj všeč kot tista iz prejšnje objave.
Krokodila oziroma krokogatorja sem enkrat že delala. Takrat je bil komentar dragega, da gre za hoblmašino. Se spomnite? No, več jih nisem naredila, ko pa sem zadnjič sedela na kavi v Velenju, sem videla logo s krokodilom in odločila sem se, da izdelam mojo verzijo. Ta je dolg in z velikimi groznimi zobmi, a je pravi za cartanje. Dragi pa tokrat pravi, če sem naredila brzostrelko :)

Naj vas povabim še na BazARt v Velenje jutri, v soboto, 14. junija, med 8. in 13. uro!

Urška

Od gusarjev do pravljic

Kar nekaj sejmov sem in še bom obiskala v juniju, zato je potrebno nekoliko obnoviti zaloge. A tudi kaj novega pogruntati. Vmes je nastala še ena torta - nutelina z jagodami, ki je bila odlična:

Za isto prejemnico je nastala tudi moja čisto prva pop-up čestitka, vsaj mislim, da se ji tako reče :) Ima čisto poseben namen, ki ga tule ne bi razlagala, ampak prejemnica je takoj vedela, kam pes taco moli :).
Zunanjost je čisto običajna, ko pa jo odpreš, pa ven "skoči" gusarska sovica.

Ker so mi bili obeski za ključe s črkami tako všeč, sem jih naredila še nekaj za prihajajoče sejme. Ugibala sem, katera imena so najbolj pogosta in izdelala kupček novih obeskov, ki bodo pazili ključe novih lastnikov.

Nazadnje pa še pravljična blazina, ki je nastala po vzoru mojih pravljičnih slik. Ostanki blaga, rezanje, lepljenje, prešivanje in končno uporabljene blazine iz Ikee, davno nabavljene. Blazina je praktična, saj ima zadaj zadrgo, da se lahko preobleče. Nastala bo še ena, slika je že pripravljena :)

Naj vas povabim v soboto, 14. junija, na BazArt v Velenje, kjer bo tudi Urškin Raj z vsem, kar premore.

Urška

Začarani mačkoni

Konec maja sva s sodelavko, s katero že nekaj let zelo uspešno vodiva pravljični krožek, pripravili začarano pravljično noč. Ko sem tuhtala, kaj smo že počeli in kaj še nismo, sem natuhtala začarane mačkone. Saj niso nič tako zelo posebnega, a so dokaz, da lahko otroci z malo pomoči in malo vodenja izdelajo čisto pravo igračo, mehko igračo, ki se je ne bi branila nobena ustvarjalka. Seveda je bilo potrebno ajprej mačkone izrezati, da je šlo hitreje, in tudi končno prešivanje je bilo moje delo, a treba je vedeti, da so to tretješolci...zato sem na te mačkone še bolj ponosna...oni pa tudi :)
In zato vam jih pokažem :)

 Pa lep teden želim. V soboto, 14. junija, pa me najdete na BazArtu v Velenju med 8.00 in 13.00.
Vabljeni!
Urška

Igrača Herman lisjak

V edinem otroškem muzeju v Sloveniji Hermanov brlog, ki je del Muzeja novejše zgodovine Celje, že od leta 1995 dalje domuje Herman Lisjak. Herman Lisjak je prijazen do otrok, prijazen do okolja, ima široko znanje o slovenski in mednarodni kulturni dediščini in umetnosti.
Herman z otroki praznuje rojstne dni, jih vodi po razstavi, ustvarja v ustvarjalnicah in delavnicah, pripoveduje zgodbe, z njimi raja in jim pomaga razumeti svet, ki jih obdaja.

Žal Hermana poznamo samo Celjani, ostali pa le redko. Jaz vem, da ga je narisala Jelka Reichman in da je oblečen v celjske barve. Da bi otroški muzej bolje raziskali, so se naši učenci v raziskovalni nalogi pogosto dotikali Hermana lisjaka in njegove prepoznavnosti. In ker lisjaka v mehki varianti še ni, me je sodelavka prosila, če bi ga izdelala. Uf, to je bil izziv. Veliko, kaj veliko, ogromno poizkušanja, ogromno dela, a rezultat? Presodite sami....
Herman lisjak na sliki:

In v moji izvedbi :)

Jaz priznam, da bi ga kar obdržala :)
Urška