Abbat
Abbat (latin.: abbas, judeiž-aramejan kelen אבא / ܐܒܐ 'abbā-sanaspäi — «tat») om katoližen jumalankodin (abbatusen[1]) päjumalanradnik[2]; jumalankodikundmehen üläarv[1]. Analogad ortodoksižes hristanuskondas oma igumen vai arhimandrit[1].
Termin libub Egiptan i Sirijan ezmäižiš jumalankodikundoišpäi, mainitase 5. voz'sadaspäi. Sil aigal abbat oli mahtav askezas manah, mitte näradoiči norid manahoid ičeze hengeližel lahjal, no ei olend heiden mugoman ohjandajan, kut se oli pandud keskaigaižel oiktusel. Manahoiden kundan elo alištui ezmäižele kovale reglamentacijale 6. voz'sadal.
Francijas «abbat»-sana voib kävutadas kaikuččen katoližen jumalanradnikan pidandas[3] diakon-arvon augotaden.
Nimituz naižile — abbatnaine (latin.: abbatissa), tärtuz mainitase vspäi 514.