Ogled vira Škofija Celje

{{Infopolje Škofija
|jurisdiction     = 
|name             = Škofija Celje
|latin            = Dioecesis Celeiensis
|local            = 
|image            = 
|image_size       = 250px
|caption          = Stolnica sv. Danijela
|country          = {{Zastava|Slovenija}}
|metropolitan     = 
|province         = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
|established      = 7. april 2006
|denomination     = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
|rite             = [[rimski obred]]
|cathedral        = [[Stolnica sv. Danijela, Celje]]
|cocathedral      = 
|area km2         = 2711,4
|population       = 289.846
|population as of = 2012
|catholics        = 237.370
|catholics percent= 81,9
|parishes         = 112
|churches         = 333
|bishop           = [[Maksimilijan Matjaž]]
|coadjutor        = 
|auxiliary bishops= 
|emeritus_bishops= [[Stanislav Lipovšek]],<br>[[Anton Stres]]
|website          = http://www.skofija-celje.si/
|map              = Roman Catholic diocese of Celje in Slovenia.jpg 
}}

'''[[Škofija]] [[Celje]]''' je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] spadata v [[Metropolija Maribor|Metropolijo Maribor]].  Nastala je z delitvijo dotedanje [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]], ustanovljena je bila [[7. april]]a [[2006]]. Škofijski sedež je v [[Celje|Celju]], v [[stolnica sv. Danijela, Celje|stolnici sv. Danijela]].

Glavna škofijska ustanova je Duhovno-prosvetni center [[Dom sv. Jožefa]], lociran na vzpetini pri cerkvi sv. Jožefa nad [[Celje|Celjem]] (Jožefov hrib ali Kalvarija), kje je mdr. tudi škofijska orglarska šola.

== Zgodovina ==

O prvotni antični škofiji v [[Claudia Celeia|Claudiji Celeji]] je ohranjenih bolj malo podatkov. V 3. stoletju je v mestu deloval škof sveti [[Maksimilijan Celjski]], ki je umrl mučeniške smrti. Že v 6. in 7. stoletju je bila škofija podrejena [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. Iz tega obdobja sta znani imeni dveh škofov: Gavdencij, ki je živel v 6. stoletju in čigar ime se je ohranilo na napisu, najdenem v bližini današnjega mesta, in pa Janez, ki se je udeležil sinode v [[Gradež (Italija)|Gradežu]] leta 579 in sinode v [[Marano Lagunare|Maranu]] leta 589 ali 590 ter se zapletel v tako imenovani ''[[spor treh poglavij]]''. Škofija je bila zatrta ob vdoru [[Avari|Avarov]].

=== Oglejski patriarhi in Savinjski arhidiakoni ===

Oglejski patriarhi so obsežno ozemlje južno od Drave cerkvenoupravno vodili preko svojih namestnikov, [[Arhidiakon|arhidiakonov]], na mesto savinjskih arhidiakonov so zlasti v drugi polovici 13. in v dobršnem delu 14. stoletja naslavljali duhovnike iz svojega kroga, predvsem [[Italijani|Italijane]] in [[Furlanija|Furlane]]. Nasledniki patriarha [[Bertold (oglejski patriarh)|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike, temveč so za izvrševanje [[zakrament|cerkvenih opravil]], za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Mašniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[Zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.

Potem, ko so med leti 1418–1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanijo]], so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. Patriarhat je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni – furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni – slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na  beneškem ozemlju, habsburška oblast pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata.

Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je vizitacijo opravil leta 1593. Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Nuncij|papeškega nuncija]] na [[Dunaj]]u, ki je škofovske zadeve poverjal škofom iz avstrijskega ozemlja. Najpogosteje so to službo opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].

=== Lavantinska škofija in jožefinske reforme ===

V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] sta bili [[Lavantinska škofija|lavantinski škofiji]] priključeni župniji v Velikovcu (1786) in v Celju (1789), vse župnije na Štajerskem, severno od Drave, pa so pripadle Sekovski škofiji, (prednici [[Graška škofija|Graške škofije]]). Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zanje pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Takoj po tej spremembi je škof [[Anton Martin Slomšek]] prestavil lavantinski škofijski sedež v Maribor. Župnije lavantinske škofije, ki so po prvi svetovni vojni ostale v [[Avstrija|Avstriji]], so bile priključene [[Krška škofija|Krški škofiji]] ali Sekovski škofiji.

=== Ustanovitev škofije ===
[[Slika:Razglasitev Škofije Celje.jpg|sličica|Sprevod ob razglasitvi škofije 21. maja 2006.]]
Novodobna Škofija Celje je bila ustanovljena 7. aprila 2006, ko je [[papež Benedikt XVI.]] z bulo ''Varia inter munera'' škofijo izločil iz dotedanje [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]], slednjo pa povišal v nadškofijo in sedež [[Metropolija Maribor|metropolije]]. Uradno je bila razglašena 21. maja istega leta. V škofiji se nahaja tudi največja cerkev v Sloveniji, to je [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad|cerkev sv. Mohorja in Fortunata]], sicer župnijska cerkev [[Župnija Gornji Grad|Župnije Gornji Grad]]. Najvišje ležeče svetišče je [[kapela sv. Cirila in Metoda, Podveža]] (1780 [[mnm]]) na [[Molička planina|Molički planini]] in spada pod [[Župnija Luče|Župnijo Luče]]. Najvišji vrh škofije je [[Koroška Rinka]] (2433 mnm), ki se nahaja na meji z [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofijo Ljubljana]]. Najbolj severna župnija je [[Župnija Zavodnje]], najbolj južna [[Župnija Dobova]], najbolj zahodna [[Župnija Solčava]] in najbolj vzhodna [[Župnija Sv. Rok ob Sotli]].

== Škofje ==

{{Glavni|Seznam rimskokatoliških škofov Celja}}

== Organizacija ==

Škofija je bila do reorganizacije 1. septembra 2021 razdeljena na 4 [[naddekanat]]e, ki so bili nadalje razdeljeni na 11 [[Dekanija|dekanij]]. Z reorganizacijo so bili naddekanati ukinjeni, dekanije pa združene po dve ali tri skupaj. Od takrat je škofija razdeljena na 5 dekanij,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> v katerih je vključenih 112 župnij:

* [[Dekanija Celje - Nova Cerkev]] (17 župnij)
* [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina]] (21 župnij)
* [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] (31 župnij)
* [[Dekanija Laško - Videm ob Savi]] (28 župnij)
* [[Dekanija Žalec - Braslovče]] (15 župnij)

V škofiji živi 287.529 prebivalcev, od tega je 235.367 [[rimokatoličan]]ov (81,85 %; vir 2006). Tu deluje 105 [[duhovnik]]ov in 44 [[redovnik]]ov oziroma redovnic.

== Sklici ==
{{Opombe}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Roman Catholic Diocese of Celje}}
* [http://www.skofija-celje.si/ Skofija-celje.si]
* [https://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF8&oe=UTF8&msa=0&msid=108510649023529174007.00048def3e9ad23699673 Župnije Škofije Celje], Google Zemljevidi

{{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}}
{{Škofija Celje}}
{{normativna kontrola}}
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Škofija Celje| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Sloveniji|Celje]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške (nad)škofije, ustanovljene leta 2006]]
[[Kategorija:Metropolija Maribor]]
[[Kategorija:Ustanove v Celju]]