Bagan

Bagan ပုဂံ Pagan
Templji v Baganu
Bagan Lokacija Bagana, Mjanmar
Koordinati: 21°10′N 94°52′E
Država	Mjanmar
Regija	Mandalaj
Ustanovljen	sredina do poznega 9. stoletja
Površina
• Skupno	104 km2
Prebivalstvo
• Etnična skupina	Bamarci
• Religija	teravadski budizem
Časovni pas	UTC+6.30 (MST)

Bagan (burmansko ပုဂံ, MLCTS: pu.gam, burmanska izgovorjava: ​[bəɡàɴ]; prej Pagan) je starodavno mesto ob reki Iravadi v regiji Mandalaj v Burmi (Mjanmar). Od 9. do 13. stoletja je bilo mesto prestolnica kraljestva Pagan, prvega kraljestva, ki je poenotilo regije, in bo pozneje sodoben Mjanmar. Ob vzponu kraljevine, med 11. in 13. stoletjem, je bilo na ravnicah Bagana zgrajenih več kot 10.000 budističnih templjev, pagod in samostanov, katerih ostanki več kot 2200 templjev in pagod so preživeli do danes.

Arheološko območje Bagana je glavna privlačnost nastajajočega turizma v državi. Videti je enako privlačno kot Angkor Vat v Kambodži.

Etimologija

Bagan je v današnji standardni burmanski izgovarjavi burmanske besede Pugan (ပုဂံ), ki izhaja iz stare burmanske Pukam (ပုကမ်). Njegovo klasično ime v paliju je Arimadana-pura (အရိမဒ္ဒနာပူရ, lit. "mesto, ki tepta sovražnike"). Njegova druga imena v paliju so glede na njegovo skrajno suho podnebje: tatadesa (တတ္တဒေသ, "izsušeno zemljišče") in tampadipa (တမ္ပဒီပ, "bronasta dežela"). V burmanski kroniki so tudi druga klasična imena thiri pjisaja (သီရိပစ္စယာ) in tampavadi. (တမ္ပဝတီ).

Zgodovina

7. do 13. stoletje

Bagansko uspešno gospodarstvo je zgradilo 10.000 templjev med 11. in 13. stoletjem

Kraljestvo Pagan okoli 1210

Po burmanski kroniki je bil Bagan ustanovljen v drugem stoletju. V letu 849 ga je kralj Pjinbja, 34. naslednik ustanovitelja zgodnjega Bagana, utrdil. Večina znanstvenikov pa meni, da je bil Bagan ustanovljen v sredini ali pozno v 9. stoletju, ko so Bamarci (Burmanci) prišli v iravadsko dolino iz kraljestva Nančao. To je bilo med več konkurenčnimi mestnimi državicami Pju do poznega 10. stoletja, ko je burmansko naselje zraslo po moči in velikosti.

Od 1044-1287 je bil Bagan (Pagan) glavno mesto in tudi politično, gospodarsko in kulturno središče Paganskega kraljestva. V 250 letih so baganski vladarji in njihovi bogati predstavniki zgradili več kot 10.000 verskih spomenikov (približno 1000 stup, 10.000 majhnih templjev in 3000 samostanov) v območju 104 kvadratnih kilometrov na ravninah Bagana. Uspešno mesto se je povečalo in postalo svetovljansko središče verskih in posvetnih študij, specializirano za študente palija in njegove slovnice, ter filozofsko-psiholoških (abhidhama) študij kakor tudi različnih jezikov in njihove izgovarjave, glasoslovja, slovnice, astrologije, alkimije, medicine in prava. Mesto je privabilo menihe in študente iz Indije, Cejlona ter tudi Kmerskega cesarstva.

V kulturi Bagana prevladuje religija. Religija Bagana je povezovala različne druge religije v skladno celoto, kar je bilo po poznejših standardih neobičajno. V glavnem je pomenila nadaljevanje verskih gibanj v času kraljestva Pju, ko je teravadski budizem soobstajal z mahajanskim budizmom, tantričnim budizmom, raznimi hindujskimi (šivaizem in vaišnavizem) šolami ter tudi avtohtono animistično (nat) tradicijo. Medtem ko je kraljevo pokroviteljstvo teravadskega budizma od sredine 11. stoletja omogočilo, da je budistična šola postopno pridobila prednost, so druge tradicije še naprej uspevale v celotnem obdobju Pagana do poznejšega zatona.

Pagansko kraljestvo je propadlo leta 1287 zaradi ponavljajočih mongolskih vpadov (1277-1301). Nedavne raziskave kažejo, da mongolska vojska morda še ni dosegla samega Bagana in tudi če so, je bila povzročena škoda verjetno zelo majhna . Mesto, ki je včasih štelo od 50.000 do 200.000 prebivalcev, je postalo majhno mesto, ki se ni nikoli ponovno tako povečalo. Mesto je prenehalo biti prestolnica Burme decembra 1297, ko je kraljestvo Mjinsaing postalo nova moč v Zgornji Burmi.

14. do 19. stoletje

Balon leti nad pagodo v Baganu

Bagan je v 15. stoletju preživel kot naselje in kot cilj romarjev v vsem imperialnem obdobju. Manj "novih in impresivnih" verskih spomenikov je še vedno nastajalo do sredine 15. stoletja. Pozneje se je gradnja novih templjev upočasnila na skoraj nično z manj kot 200 templji, zgrajenimi med 15. in 20. stoletjem. Stara prestolnica je ostala romarski cilj, a so bila romanja osredotočena le na najvidnejše templje od tisočih, kot so Ananda, Švezigon, Sulamani, Htilominlo, Damajazika in še nekaj drugih templjev vzdolž starodavne ceste. Preostalih tisoč manj znanih, zunaj tempeljske ceste je propadalo in večina ni ostala.

Za nekaj deset templjev, ki jih redno financirajo donatorji in privrženci, so redno vzdrževani kot tudi arhitekturno dopolnjeni. Številni templji so prebarvani z novimi freskami čez prvotne poganske podobe ali imajo nove Budove kipe. Potem je prišla na vrsto država kot sponzor in v obdobju Konbaung (1752-1885) se je začela "sistematična" obnova, ki na splošno ni bila zvesta izvirnim modelom, nekateri so končali z "nevljudno ometano površino, opraskani, brez okusa, umetnosti ali rezultata". Pobeljene so bile tudi notranjosti nekaterih templjev, kot sta Tatbjinju in Ananda. Mnogi poslikani napisi in celo freske so bile dodane v tem obdobju.

20. stoletje do danes

Izvirni Bupaja iz leta 1868 je bil popolnoma uničen v potresu leta 1975. Nova pagoda v prvotni obliki, vendar pozlačena, je bila prenovljena.

Bagan, ki leži na aktivnem potresnem območju, je bil v celotnem obdobju poškodovan zaradi številnih potresov, več kot 400 potresov je bilo samo med letoma 1904 in 1975. Zadnji večji potres je bil 8. julija 1975, ki je dosegel 8 MCS v Baganu in Mjinkabi in 7 MCS v Njaung-Uju. Zaradi potresov so bili poškodovani številni templji, v mnogih primerih, kot je Bupaja, resno in nepopravljivo. Danes je ostalo še 2229 templjev in pagod.

Mnoge od teh poškodovanih pagod so bile obnovljene leta 1990, saj je vojaška vlada želela, da bi Bagan postal mednarodni turistični cilj. Prizadevanja za obnovitev so povzročila, da so umetnostni zgodovinarji in konservatorji po vsem svetu to obsojali. Kritike je skrbelo, da bodo premalo pozornosti namenili izvirnim arhitekturnim slogom in uporabljali sodobne vrste materiala ter da je vlada zgradila tudi igrišče za golf, asfaltirane ceste in 61-metrski razgledni stolp. Čeprav je vlada menila, da je bilo na stotine nerestavriranih templjev starodavne prestolnice in obsežnega korpusa kamnitih napisov več kot dovolj za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine, mesto nanj ni bilo uvrščeno predvsem zaradi obnovitev. Bagan je danes glavni turistični cilj v nastajajoči turistični industriji v državi, ki je že dolgo tarča različnih sankcij. Večina več kot 300.000 tujih turistov (v letu 2011) obišče tudi Bagan.

Obstaja znan pregovor Mjanmarčanov: "Če ste resnično v Mjanmarju, morate biti v Baganu." Bagan je duh zgodovine Mjanmarja.

Geografija

Arheološko območje Bagan, ki obsega 13 x 8 km, je osredotočeno okoli Starega Bagana, ki je sestavljen iz Njaung Uja na severu in Novega Bagana na jugu, na prostrani ravnici v Zgornji Burmi na okljuku reke Iravadi. Leži 290 km jugozahodno od Mandalaja in 700 kilometrov severno od Jangona. Njegove koordinate so 21° 10' severno in 94° 52' vzhodno.

Podnebje

Bagan je v sredini "suhe dobe" Mjanmarja, v regiji približno med Švebo na severu in Pjajem na jugu. V primerjavi z obalnimi regijami z letnim monsunskim deževjem, ki presega 2500 mm, suha doba dobi malo padavin, saj je zaščitena pred dežjem s pogorjem Rakhine Joma na zahodu.

Pogled na mesto

Panorama Bagana, kot je vidna iz templja Minjeingon: Tatbjinju na levi in Damajandži v daljavi na desni strani

Planota Bagan, Damajandži na levi

Planota Bagan z reko Iravadi v ozadju

Planota Bagan, kot se vidi čez reko Iravadi

Arhitektura

Bagan izstopa ne le po številu verskih zgradb v Mjanmarju, ampak tudi po veličastni arhitekturi stavb in njihovem prispevku k burmanskemu oblikovanju templja. Umetnost arhitekture pagod v Baganu dokazuje doseganje mjanmarskih obrtnikov. Baganski tempelj spada v eno od dveh širokih kategorij: stupa slog - trdni tempelj in gu-slog (ဂူ) - votli tempelj.

Stupe

Razvoj burmanske stupe: Bawbawgyi Pagoda (7. st. Sri Ksetra)

Pagoda Bupaya (pre-11. st.)

Pagoda Lawkananda (pre-11. st.)

Pagoda Shwezigon (11. st.)

Pagoda Dhammayazika (12. st.)

Pagoda Mingalazedi (13. st.)

Ceremonialni dežnik v baganskem templju

Stupa, imenovana tudi pagoda, je masivna konstrukcija, običajno s komoro relikvij v notranjosti. Baganske stupe ali pagode so razvili iz prejšnjih modelov Pju, ki temeljijo na modelih stup iz regije Andra, zlasti Amaravati in Nagarjunakonda v današnji jugovzhodni Indiji in v manjši meri na Cejlonu. Bagansko obdobje stup so prototipi za poznejše burmanske stupe v smislu simbolike, oblike in zasnove, gradbenih tehnik in celo materiala.

Izvirno je imela indijsko/cejlonska stupa poloblo telo (pali: anda, "jajce"), na katero je bila postavljena pravokotna škatla, obdana s kamnito balustrado (harmika). Vzpenjajoč se navzgor do vrha stupe je jašek z več obrednimi dežniki na vrhu. Stupa je prikaz budistične kozmologije: njena oblika simbolizira goro Meru, medtem ko dežnik na vrhu predstavlja svetovno os. Opečni pediment je pogosto prekrit s štukom in dekoriran z reliefi. Par ali serija zmajev kot varuhov osebnosti ('bilu') so najljubša tema v obdobju Bagan.

Izvirna indijska zasnova je bila postopoma spremenjena s Pju, nato pa Burmanci v Baganu, kjer se je stupa postopoma razvijala v daljšo valjasto obliko. Najstarejše baganske stupe, kot je Bupaja (c. 9. stoletja), so bile neposredne potomke sloga Pju iz Šri Ksetre. V 11. stoletju se je stupa razvila v bolj zvončasto obliko, v kateri so se dežniki preoblikovali v serijo manjših obročev enega vrh drugega proti konici. Na vrhu obročev je nova zasnova nadomestila harmiko z lotosovimi popki. Zasnovo lotosovega popka so nato razvili v "bananin popek", ki sestavlja razširjeno konico večine burmanskih pagod. Tri ali štiri pravokotne terase so osnova pagode, pogosto z galerijo iz terakotnih ploščic, ki prikazujejo budistične zgodbe džataka. Pagoda Švezigon in Pagoda Švesando sta najzgodnejša primera te vrste. Zvončasto oblikovanje je postopoma pridobivalo veljavo, taki sta pagoda Damajazika (konec 12. stoletja) in pagoda Mingalazedi (pozno 13. stoletje).

Votli templji

"Eno lice"-slog templja Gaudaupalin

"Štiri lica" - tempelj Damajandži

V nasprotju s stupami so votli gu-slog templji strukture, ki se uporabljajo za meditacijo, nabožno čaščenje Bude in druge budistične obrede. Gu templji so v dveh osnovnih slogih "eno lice" zasnova in "štiri lica" zasnova, v bistvu en glavni vhod in štirje glavni vhodi. Obstajajo tudi drugi slogi, kot "pet lic" in hibridi. Slog "enega lica" je nastal v 2. stoletju v Beiktanu in "štiri lica" v 7. stoletju v Šri Ksetri. Templji, katerih glavne značilnosti so koničasti loki in obokana komora, si postali večji in višji v baganskem obdobju.

Inovacije

Čeprav je bil burmanski model templja razvit iz indijskega, slogov Pju (in verjetno Mon), se zdi, da so v Baganu sami razvili tehniko obokov. Najstarejši obokani tempelj v Baganu je iz 11. stoletja, medtem ko obokanje ni bilo razširjeno v Indiji do konca 12. stoletja. Zidovi stavb kažejo "presenetljivo stopnjo popolnosti", saj je veliko ogromnih struktur preživelo potres leta 1975 bolj ali manj nedotaknjeno. Na žalost je bila tehnika obokanja iz baganskega obdobja pozneje izgubljena. Samo veliko manjši templji v gu slogu so bili zgrajeni pozneje. V 18. stoletju na primer je kralj Bodaupaja poskušal zgraditi pagodo Mingun v obliki prostorne obokane komore, toda obrtniki in zidarji iz poznejšega obdobja so izgubili znanje obokanja in so s povezovalnim sklepnikom reproducirali prostoren notranji prostor votlih templjev v Baganu.

Druga arhitekturna inovacija, ki je nastala v Baganu, je budistični tempelj petkotnega tlorisa. Ta načrt je zrasel iz hibrida med modeli z enim licem in tistimi s štirimi lici. Ideja je bila, da se vključi čaščenje Maitreje Bude, prihodnost in petega Bude, dobe, poleg štirih, ki so se že pojavili. Damajazika in pagoda Ngamjetna sta primera peterokotnega oblikovanja.

Pomembne kulturne znamenitosti

Bagan ob zori

Bagan ob sončnem zahodu

Ime	Slika	Zgrajen	Sponzor	opomba
Tempelj Ananda		1105	Kralj Kjansita	Eden od najimenitnejših templjev v Baganu
Pagoda Bupaja		c. 850	Kralj Pjusauhti	V slogu Pju; izvirnik 9. st. - pagoda je bila uničena 1975 ob potresu; v celoti obnovljena, zdaj pozlačena
Tempelj Damajandži		1167–1170	Kralj Naratu	Največji tempelj v Baganu
Pagoda Damajazika		1196–1198	Kralj Narapatisitu II.
Tempelj Gaudaupalin		c. 1211–1235	Kralj Situ II. in Kralj Htilominlo
Tempelj Gubjaukdži (Vetči-in)		Zgodnje 13. st.	Kralj Kjansita
Tempelj Gubjaukdži Tempelj (Mjinkaba)		1113	Princ Jazakumar
Tempelj Htilominlo		1218	Kralj Htilominlo	Tri nadstropja in 46 m visok
Pagoda Laukananda		c. 1044–1077	Kralj Anavrata
Tempelj Mahabodhi		c. 1218	Kralj Htilominlo	Majhna replika templja Mahabodi v Bod Gaji
Tempelj Manuha		1067	Kralj Manuha
Pagoda Mingalazedi		1268–1274	Kralj Naratihapate
Tempelj Minjeingon
napis Mjazedi		1112	Princ Jazakumar	Burmanski "Kamen iz Rosette" z napisi v štirih jezikih: pju, stara monščina, stara burmanščina in pali
Tempelj Nanpaja		c. 1160–1170		Hindujski tempelj v monskem slogu; verjamejo, da je Manuhovo staro prebivališče ali zgrajeno tu
Tempelj Natlaung Čaung		c. 1044–1077		Hindujski tempelj
Tempelj Pajatonzu		c. 1200		v mahajanskem in tantričnem slogu
Pagoda Seinjet Njima in pagoda Seinjet Ama		c. 11. stoletje		Tempelj Seinjet
Tempelj Švegudži		1131	Kralj Alaungsitu I.	Situ je bil tukaj umorjen; znan po svojih obokanih oknih
Pagoda Švesando		c. 1070	Kralj Anavrata
Pagoda Švezigon		1102	Kralj Anavrata in Kralj Čansita
Tempelj Sulamani		1183	Kralj Situ II.
Vrata Taraba		c. 1020	Kralj Kunso Čaungpju in Kralj Kjiso	Edini preostali del starih zidov; radiokarbonsko datirano okoli 1020
Tempelj Tatbjinju		c. 1150	Situ I.	Z 61 m največji tempelj v Baganu
Pagoda Tujvindaung			Anavrata

Muzeji

Stara palača v starem Baganu. Nova povsem hipotetična palača je bila obnovljena leta 2003.

• Arheološki muzej Bagan: edini muzej v Baganu je arheološko območje, samo polje je tisočletja star muzej. Trinadstropni muzej hrani številne redke predmete iz baganskega obdobja, tudi izvirne napise Mjazedi ali tako imenovani "burmanski kamen iz Rosette".
• Palača Anavrata je bila obnovljena leta 2003 na podlagi ohranjenih temeljev stare palače. Toda palača nad temelji je povsem hipotetična.

Promet

Letališče Njaung U

Bagan je dostopen z letalom, železnico, po cesti in z ladjo.

Letališče

Večina mednarodnih turistov v mesto prileti. Letališče U Njaung je vstopna točka za regijo Bagan. Številne domače letalske družbe imajo redne lete v Jangon, let traja približno 80 minut za 600 kilometrov. Let v Mandalaj traja približno 30 minut in v Heho približno 40 minut. Letališče je na obrobju Njaung Uja, zato je do Bagana približno 20 minut s taksijem.

Železnica

Mesto leži ob železniški progi Jangon-Mandalaj. Mjanmarske železnice vozijo vsak dan ponoči v vsako smer med Jangonom in Baganom (vlak številka 61 in 62), vožnja traja vsaj 18 ur. Vlaki imajo spalnik in tudi 1. razred ter navadne sedeže.

Med Mandalajem in Baganom sta dve vožnji v eno smer (vlak št. 117, 118, 119 in 120), vožnja traja najmanj 8 ur. Vlaki imajo 1. razred in navadne sedeže.

Avtobus in avtomobili

Nočni avtobusi in avtomobili vozijo tudi v Jangon in iz njega ter Mandalaja približno 9 in 6 ur.

Ladja

"Ekspresni" trajekt vozi med Baganom in Mandalajem po reki Iravadi, vožnja traja okoli 9 ur za 170 kilometrov. Vozi vsak dan ob prometnih konicah, počasnejša plovba pa je na voljo tudi ponoči.

Gospodarstvo

Delavci v lakirnici

Bagansko gospodarstvo temelji predvsem na turizmu. Zaradi bojkota zoper prejšnje vojaške vlade je turistična infrastruktura regije Bagan še vedno precej skromna glede na mednarodne standarde. Mesto ima nekaj hotelov mednarodnih standardov, mnogo domačinov ima družinske penzione. Bagan je tudi središče burmanske lakirne industrije, ki je v veliki meri odvisna od turističnega povpraševanja. Veliko lakiranih izdelkov je namenjenih za trgovine s spominki v Jangonu in svetovni trg. Poleg tega je samo lakiranje postalo turistična zanimivost.

Demografija

Bagan je imel med največjim razcvetom nekje med 50.000 do 200.000 prebivalcev. Do razvoja turizma leta 1990 je le nekaj vaščanov še živelo v Starem Baganu. Vzpon turizma je pritegnil precej ljudi na to območje. Ker je Stari Bagan zdaj zunaj meje stalnih prebivališč, velik del prebivalstva prebiva v Novem Baganu ali Njaung-Uju. Večina avtohtonih prebivalcev so Burmanci.

Uprava

Arheološko območje Bagan je del okrožja Njaung-Uja regije Mandalaj.

Pobratena mesta

• Luang Prabang, Laos
• Siem Reap, Kambodža

Galerija

• 
  Planota Bagan
• 
  Planota Bagan
• 
  Razgled s stolpa Nanmjint
• 
  Razgled iz balona
• 
  Sončni zahod
• 
  Tempelj Ananda
• 
  Tempelj Godopalin
• 
  Tempelj Damajandži
• 
  Pagoda Švezigon
• 
  Vrata v tempelj
• 
  Eden od štirih glavnih kipov Bude v Anandi
• 
  Notranjost Anande
• 
  Notranjost templja Htilominlo
• 
  Freske v templju Sulamani
• 
  Freske
• 
  Kip Bude v Damajandži
• 
  Notranjost templja Manuha

R Viri

• Aung-Thwin, Michael (1985). Pagan: The Origins of Modern Burma. Honolulu: University of Hawai'i Press. ISBN 0-8248-0960-2.
• Aung-Thwin, Michael (2005). The mists of Rāmañña: The Legend that was Lower Burma (illustrated izd.). Honolulu: University of Hawai'i Press. ISBN 978-0-8248-2886-8.
• Ministry of Culture, Union of Myanmar (2009). »Royal Palaces in Myanmar«. Ministry of Culture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2012. Pridobljeno 19. februarja 2012.
• Harvey, G. E. (1925). History of Burma: From the Earliest Times to 10 March 1824. London: Frank Cass & Co. Ltd.
• Htin Aung, Maung (1967). A History of Burma. New York and London: Cambridge University Press.
• Ishizawa, Yoshiaki; Yasushi Kono (1989). Study on Pagan: research report. Institute of Asian Cultures, Sophia University. str. 239.
• Kala, U (1724). Maha Yazawin (v burmanščini). Zv. 1–3 (2006, 4th printing izd.). Yangon: Ya-Pyei Publishing.
• Köllner, Helmut; Axel Bruns (1998). Myanmar (Burma) (illustrated izd.). Hunter Publishing. str. 255. ISBN 978-3-88618-415-6.
• Lieberman, Victor B. (2003). Strange Parallels: Southeast Asia in Global Context, c. 800–1830, volume 1, Integration on the Mainland. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-80496-7.
• Pan Eiswe Star; Soe Than Linn (10. februar 2010). »Archaeologists to assist with Cambodia excavations«. The Myanmar Times. 26 (509).
• Royal Historical Commission of Burma (1832). Hmannan Yazawin (v burmanščini). Zv. 1–3 (2003 izd.). Yangon: Ministry of Information, Myanmar.
• Rao, V.K. (2013). »The Terracotta Plaques of Pagan: Indian Influence and Burmese Innovations«. Ancient Asia. 4: 7. doi:10.5334/aa.12310.
• Rao, Vinay Kumar. “Buddhist Art of Pagan, 2 Vols.” Published by Agam Kala Publications, New Delhi, 2011. ISBN 978-81-7320-116–5.
• Rao, Vinay Kumar (2013). »The Terracotta Plaques of Pagan: Indian Influence and Burmese Innovations«. Ancient Asia. 4: 7. doi:10.5334/aa.12310.
• Stadtner, Donald M. (2011). Sacred Sites of Burma: Myth and Folklore in an Evolving Spiritual Realm. Bangkok: 2011. ISBN 978-974-9863-60-2.
• Than Tun (december 1959). »History of Burma: A.D. 1300–1400«. Journal of Burma Research Society. XLII (II).{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
• Than Tun (1964). Studies in Burmese History (v burmanščini). Zv. 1. Yangon: Maha Dagon.
• Tourtellot, Jonathan B. (3. september 2004). »Dictators "Defacing" Famed Burma Temples«. The National Geographic Traveler. National Geographic.
• UNESCO (1976). Unesco Courier. Zv. 28. Paris: UNESCO.
• UNESCO. »Bagan Archaeological Area and Monuments«. UNESCO. Pridobljeno 18. februarja 2012.

Zunanje povezave

• Bagan in Photos
• Pictorial Guide to Pagan. 2nd ed. Rangoon: Ministry of Culture, 1975.
• Pagan - Art and Architecture of Old Burma Paul Strachan 1989, Kiscadale, Arran, Scotland.
• Glimpses of Glorious Pagan Department of History, University of Rangoon, The Universities Press 1986.
• Bagan Map. DPS Online Maps.
• Myanmar (Burma) - Photo Gallery
• Bagan Travel Guide
• All about Bagan (english version)
• All about Bagan (spanish version)
• All about Bagan (mobile version) Arhivirano 2013-03-26 na Wayback Machine.
• Free travel images of Bagan Arhivirano 2012-03-08 na Wayback Machine.
• The Life of the Buddha in 80 Scenes, Ananda Temple Charles Duroiselle, Archaeological Survey of India, Annual Report, Delhi, 1913–14
• The Art and Culture of Burma - the Pagan Period Dr. Richard M. Cooler, Northern Illinois University
• Asian Historical Architecture: Bagan Prof. Robert D. Fiala, Concordia University, Nebraska
• Buddhist Architecture at Bagan Arhivirano 2007-03-11 na Wayback Machine. Bob Hudson, University of Sydney, Australia
• Photographs of temples and paintings of Bagan Part 1 and Part 2
• Bagan moving postcards Arhivirano 2014-07-14 na Wayback Machine.