Ogled vira Plazilci

{{Parafiletska skupina
| name = Plazilci
| fossil_range = [[pensilvanij]]–[[Holocen|recentno]], {{fossil range|312|0|earliest=315}}
| image = Reptiles.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = v smeri urinega kazalca od leve strani zgoraj: [[kajman očalar]] (''Caiman crocodilus''), [[orjaška črepaha]] (''Chelonia mydas''), [[tuatara]] (''Sphenodon punctatus'') in [[vzhodna diamantna klopotača]]  (''Crotalus adamanteus'').
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| unranked_classis = [[Amniota]] (amnioti)
| classis = '''Reptilia'''
| classis_authority = [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768
| includes =
* [[Crocodilia]] (krokodili)
* [[Sphenodontia]] (prakuščarji)
* [[Squamata]] (luskarji)
* [[Testudines]] (želve)
* ''Za izumrle redove, glej besedilo''
| excludes =
* [[Aves]] (ptiči)
* [[Mammalia]] (sesalci)
}}
'''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name=brehm>Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=45116}}</ref> 

So prva od življenja v [[voda|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem.

Izlegajo [[Amniota|amniotska jajca]] - to so [[jajce|jajca]] z [[apnenec|apnenčasto]] ali [[pergament]]asto lupino, ki preprečuje izhlapevanje tekočine iz jajca. Večina plazilcev jajca odlaga ([[oviparija]]), za mnoge pa je značilna živorodnost ([[viviparija]]) ali pa samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc ([[ovoviviparija]]).<ref name=mrsic>{{navedi knjigo |author=[[Narcis Mršić]] |year=1997 |title=Plazilci (Reptilia) Slovenije |publisher=Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo |isbn=961-234-029-3 |cobiss=65274624 |pages=92-93}}</ref> 

Danes so plazilci razširjeni na vseh [[celina]]h razen [[Antarktika|Antarktike]] in so razporejeni v štirih [[red (biologija)|redovih]]:
* [[Crocodilia]] ([[krokodili]], [[gaviali]], [[kajmani]] in [[aligatorji]]): 23 vrst
* [[Sphenodontia]] ([[tuatara]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]): 2 vrsti
* [[Squamata]] (luskarji - [[kuščarji]], [[kače]] in [[kolutniki]]): približno 7.900 vrst
* [[Testudines]] ([[želve]]): približno 300 vrst

Biološka disciplina, ki proučuje plazilce (in dvoživke) se imenuje [[herpetologija]].

== Klasifikacija plazilcev ==
=== Zgodovina klasifikacije ===
[[Slika:Traditional Reptilia.png|thumb|300px|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]]
Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad|navadnega gada]] ter [[belouška|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)|razred]] "III&nbsp;– Amphibia".<ref name="Linn1758">{{navedi knjigo|last=Linnaeus |first=Carolus |authorlink=Carl Linnaeus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. |publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |accessdate=2008-09-22 |language=la |edition=10th}}</ref> Izraza "Reptilia (plazilec)" in "Amphibia (dvoživka)" sta bila med seboj zamenljiva, "Reptilia" (iz [[latinščina|latinščine]] ''repere'', "plaziti se") so bolj uporabljali francozi.<ref>Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]</ref> [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz "Reptilia" za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.<ref>Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile], showing the mixed composition of his ''Reptilia''</ref> Šele na  začetku [[19,. stoletje|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi|tetrapode]] (štirinoge vretenčarje) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.<ref>Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825</ref>

Britanski anatom [[Thomas Henry Huxley]], ki je splošno razširil Latreillovo definicijo, je skupaj z [[Richard Owen|Richardom Owenom]] razširil skupino Reptilia z raznimi fosilnimi “pošastmi izpred [[vesoljni potop|vesoljnega potopa]]”, vključno s sesalcem podobnim plazilcem ([[Synapsida|sinapsid]]) [[Dicynodon]], ki ga je sam pomagal opisati. To ni bil edini takratni sistem razvrščanja: v ''[[Hunterian lectures]]'' na [[Royal College of Surgeons of England|Royal College of Surgeons]] leta 1863, je Huxley združil vretenčarje v sesalce, sauroide in ichthyoide (slednji vsebuje ribe in dvoživke). Pozneje je predlagal imena [[Sauropsida]] in [[Ichthyopsida]].<ref>Huxley, T.H. (1863):  The Structure and Classification of the Mammalia. Hunterian lectures, presented in ''Medical Times and Gazette, 1863''. [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/Gazettes/Mamma.html original text]</ref>

Ob koncu 19. stoletja je razred Reptilia vključeval vse [[Amniota|amniote]] razen [[ptice|ptic]] in [[sesalci|sesalcev]]. Ti plazilci so bili opredeljeni kot skupino [[živali]], ki vključujejo današnje [[krokodili|krokodile]], [[aligatorji|aligatorje]], [[tuatara|tuatare]], [[kuščarji|kuščarje]], [[kače]], [[Amphisbaenia|kolutnike]] in [[želve]], pa tudi fosilne skupine kot so [[dinozavri]], [[sinapsidi]] in primitivni [[Pareiasauridae]]. To je danes še vedno običajna definicija izraza. Vendar pa so v zadnjih letih mnogi [[taksonomija|taksonomisti]] začeli vztrajati, da bi takson moral biti [[klad|monofiletski]], to je, da bi skupine morale vključevati vse potomce. Plazilci, kot so opisani zgoraj, so [[parafilija|parafiletski]], saj izključujejo ptice in sesalce, čeprav so se le-ti prav tako razvili iz prvotnih plazilcev. Colin Tudge piše:

<blockquote>Sesalci so [[klad]], zato [[filogenetska nomenklatura|kladisti]] z veseljem potrjujejo tradicionalni takson [[Mammalia]]; prav tako so tudi ptice klad in so splošno uvrščene v uradni takson [[Aves]]. Mammalia in Aves so v resnici, subklada znotraj velikega klada Amniota. Toda tradicionalni razred Reptilia ni klad. Je samo del klada Amniota: del, ki ostane po odcepitvi Mammalia in Aves. To ni mogoče opredeliti z [[sinapomorfija|sinapomorfijo]], kot bi bilo pravilno. Namesto tega je opredeljen s kombinacijo značilnosti, ki jih ima in značilnosti, ki mu manjkajo: plazilcev so amnioti brez krzna ali perja. V najboljšem primeru kladisti prelagamo, da so tradicionalni Reptilia "amnioti brez ptic in sesalcev".<ref name="tudge">{{navedi knjigo | author = [[Colin Tudge]] | year = 2000| title = The Variety of Life| url = https://archive.org/details/varietyoflifesur0000tudg_t0n5 | publisher = Oxford University Press|isbn= 0-19-860426-2 }}</ref></blockquote>

Izraza "Sauropsida" ("obrazi kuščarjev") in "[[sinapsidi|Theropsida]]" ("obrazi pošasti") je zopet začel uporabljati leta [[1916]] [[Edwin Stephen Goodrich|E.S. Goodrich]], ki je na ta način razlikoval med kuščarji, pticami in njihovimi sorodniki na eni strani (Sauropsida) in na drugi strani sesalci z njihovimi izumrlimi sorodniki (Theropsida). Goodrich je podpiral to delitev zaradi srca in krvnih žil v vsaki skupini, in zaradi drugih značilnosti kot je struktura možganov. Glede na trditve Goodricha, sta se obe liniji razvili iz zgodnejše skupine Protosauria ("prvi kuščarji"), ki vključuje nekaj [[paleozoik|paleozojskih]] dvoživk, kot tudi zgodnje plazilce.<ref name="goodrich1916">{{cite journal|last=Goodrich|first=E.S.|title=On the classification of the Reptilia|journal=Proceedings of the Royal Society of London|volume= 89B|pages=261–276|year=1916|doi=10.1098/rspb.1916.0012}}</ref>

Leta [[1956]] je [[D. M. S. Watson|D.M.S. Watson]] opazil, da sta se prvi dve skupini odcepili zelo zgodaj v zgodovini plazilcev, in tako je Goodrichevo skupino Protosauria razdelil med njima. Prav tako je ponovno interpretiral skupini Sauropsida in Theropsida tako, da je  izključil ptice in sesalce. Tako njegova skupina Sauropsida vključuje [[Procolophonia]], [[Eosuchia]], [[Millerosauria]],  [[Chelonia]] (želve), [[Squamata]] (kuščarji in kače), [[Sphenodontia|Rhynchocephalia]], [[Crocodilia]], "[[Thecodont]]e" ([[parafilija|parafiletski]] [[Archosauria|arhozavri]]), neleteči [[dinozavri]], [[Pterosauria|pterozavri]], [[Ichthyosauria|ihtiozavri]] in [[Sauropterygia]]<ref name="watson1956">{{cite journal|last=Watson|first=D.M.S.|year=1957|title=On Millerosaurus and the early history of the sauropsid reptiles|url=|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London, Series B, Biological Sciences|volume=240|issue=673|pages=325–400|doi=10.1098/rstb.1957.0003}}</ref>.

=== Taksonomija ===
[[Slika:Trachemys_scripta_elegans_(Wied)_(1865)_by_Karl_Bodmer.jpg|thumb|right|[[Rdečevratka]], red [[Turtle|Testudines]]]]
[[Slika:Ichthyosaurus h harder.jpg|thumb|right|''[[Ichthyosaurus]]'', red [[Ichthyosauria]]]]
[[Slika:Tuatera.JPG|thumb|right|[[Tuatara]], red [[Sphenodontida]]]]
[[Slika:Viperaberus1.jpg|thumb|right|[[Navadni gad]], red [[Squamata]]]]
[[Slika:China-Alligator.jpg|thumb|right|[[Kitajski aligator]], red [[Crocodilia]]]]

Klasifikacija do nivoja redov, Benton 2004.<ref name="benton2004">{{navedi knjigo|last=Benton|first=Michael J.|authorlink=Michael J. Benton|title=Vertebrate Paleontology|edition=3.|publisher=Blackwell Science Ltd.|location=Oxford|year=2004|isbn=0632056371|series=}}</ref>
* '''[[Amniota]]'''
** '''Razred [[Synapsida]]'''
*** Red [[Pelycosauria]] [[parafilija|*]]
*** Red [[Therapsida]]
**** '''Razred [[Mammalia]]''' (sesalci)
** '''Razred [[Sauropsida]]'''
*** '''Podrazred [[Anapsid]]a'''
**** Red [[Testudines]] (želve)
*** '''Podrazred [[Diapsida]]'''
**** Red [[Araeoscelidia]]
**** Red [[Younginiformes]]
**** '''Infrarazred [[Ichthyosauria]]'''
**** '''Infrarazred [[Lepidosauromorpha]]'''
***** Nadred [[Sauropterygia]]
****** Red [[Placodontia]]
****** Red [[Nothosauroidea]]
****** Red [[Plesiosauria]]
***** Nadred [[Lepidosauria]]
****** Red [[Sphenodontia]] (tuatara)
****** Red [[Squamata]] (kuščarji & kače)
**** '''Infrarazred [[Archosauromorpha]]'''
***** Red [[Prolacertiformes]]
***** Razdelek [[Archosauria]]
****** Podrazdelek [[Crurotarsi]]
******* Nadred [[Crocodylomorpha]]
******** Red [[Crocodilia]] (krokodili)
******** Red [[Phytosauria]]
******** Red [[Rauisuchia]]
******** Red [[Rhynchosauria]]
****** Podrazdelek [[Avemetatarsalia]]
******* Infradivision [[Ornithodira]]
******** Red [[Pterosauria]]
******** Nadred [[Dinosauria]] (dinozavri)
********* Red [[Saurischia]] (zavrishiji)
********** '''Razred [[Aves]]''' (ptice)
********* Red [[Ornithischia]] (ornitishiji)

Danes živeče skupine:
* Med [[prakuščarji|prakuščarje]] sodi [[tuatara]], ki je [[živi fosil]].
* [[Krokodili]] živijo v toplih predelih, bodisi v [[sladka voda|sladki]] ali [[morje|slani]] vodi. So [[plenilec|plenilci]], nevarni tudi [[človek|ljudem]]. Imajo zelo trden [[oklep]], zgrajen iz lusk in kožnih kosti.
* [[Želve]] imajo enoten oklep iz zraslih kosti in [[roževina|roževine]]. Nimajo [[zob]].
* [[Luskarji]] nimajo koščenega oklepa, njihove luske so iz poroženele [[povrhnjica|povrhnjice]]. Ker se ta ne prilagaja rasti organizma, se morajo večkrat [[levitev|leviti]]. Sem sodijo [[kuščarji]] in [[kače]].

=== Filogeneza (razvoj) ===
[[Kladistika|Kladogram]] predstavlja "družinsko drevo" plazilcev. Je poenostavljena verzija sorodstev, ki sta jih raziskala Laurin and Gauthier (1996), ki je del projekta [http://www.tolweb.org Tree of Life Web Project].<ref name="tol">Laurin, M. and Gauthier, J.A. (1996). "Amniota. Mammals, reptiles (turtles, lizards, Sphenodon, crocodiles, birds) and their extinct relatives." Version 1 January 1996. ''http://tolweb.org/Amniota/14990/1996.01.01 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080402065142/http://tolweb.org/Amniota/14990/1996.01.01 |date=2008-04-02 }} in'' The Tree of Life Web Project, ''http://tolweb.org/''</ref>

{{clade| style=font-size:100 %;line-height:80 %
|label1='''Amniota'''
|1={{clade
   |1='''[[Synapsida]]'''
   |label2='''Reptilia'''
   |2={{clade
      |label1=<span style="color:white;">unnamed</span>
      |1={{clade
         |label1=[[Anapsida]]
         |1={{clade
            |1=[[Mesosauridae]]
            |label2=<span style="color:white;">unnamed</span>
            |2={{clade
               |1=[[Millerettid]]ae
               |label2=<span style="color:white;">unnamed</span>
               |2={{clade
                  |1=Lanthanosuchidae
                  |label2=<span style="color:white;">unnamed</span>
                  |2={{clade
                     |1=Nyctiphruretia
                     |label2=<span style="color:white;">unnamed</span>
                     |2={{clade
                        |1=[[Pareiasauria]]
                        |2=Procolophonoidea
                        }}
                     |3=?[[Testudines]] 
                        }}
                     }}
                 }}
             }}
      |label2=Romeriida
      |2={{clade
         |1=[[Captorhinidae]]
         |label2=<span style="color:white;">unnamed</span>
         |2={{clade
            |1=[[Protorothyrididae]] [[parafilija|*]]
            |label2=[[Diapsida]]
            |2={{clade
               |1=[[Araeoscelidia]]
               |label2= <span style="color:white;">unnamed</span>
               |2={{clade
                  |1=[[Younginiformes]]
                  |label2=[[Sauria]]
                  |2={{clade
                     |1=?[[Ichthyosauria]]
                     |2=?[[Sauropterygia]]
                     |3=[[Lepidosauromorpha]] (kuščarji, kače, tuatara, in njihovi izumrli sorodniki)
                     |4=[[Archosauromorpha]] (krokodili, ptice, in njihovi izumrli sorodniki)
                        }}
                     }}
                  }}
               }}
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

== Evolucija plazilcev ==
Prvi plazilci so se pojavili pred približno 340 milijoni let, v [[karbon]]ski dobi. Razvili so se iz dvoživk in živeli na kopnem. Čeprav se ne ve dosti o teh prvih plazilcih, se domneva, da so bili podobni današnjim kuščarjem. Pozneje, v [[mezozoik]]u, pred približno 230 do 70 milijoni let, so se pojavili leteči plazilci. Takrat so nekateri plazilci zapustili kopno in se vrnili v vodo, osvojili oceane in jezera, dinozavri pa so zavladali na kopnem. 

[[Fosil]]ne ostanke prvih prepoznavnih želv so našli v več ko 200 milijonov let starih plasteh. Čeprav želve niso bile nikdar med vodilnimi plazilci, so se sproti prilagajale spremembam v okolju in preživele, medtem ko so mnoge druge skupine plazilcev izumrle. Ta prilagodljivost je omogočila, da so se želve, najstarejše med plazilci, razvile v uspešne kopenske in vodne živali.

Kuščarji so se prvič pojavili pred približno 200 milijoni let. Redke fosilne najdbe pričajo, da so proti koncu [[mezozoik]]a živeli različni kuščarji. Okrog 190 milijonov let stari [[Sharovisaurus]] priča o znakih, značilnih tudi za današnje kuščarje: majhna glava, kratek vrat, dolg trup in rep in na stran štrleče »plazilske« okončine.

Krokodili so verjetno najbližji sorodniki dinozavrov in so se pojavili v istem času kot kuščarji, pred približno 200 milijoni let, v [[trias]]u. Ostri koničasti zobje pričajo, da so se davni krokodili hranili v glavnem z [[riba]]mi, drugače kot današnji, ki ob mesni hrani zaužijejo tudi nekaj rastlinske. Oblika krokodilje [[lobanja|lobanje]] pa se je do danes le malo spremenila.

== Telesna zgradba ==
Telo plazilcev je, razen pri želvah, podaljšano in ima okončine ali pa je brez njih. Morske želve imajo okončine spremenjene v [[plavut]]i, želve in kuščarji (razen [[Anguis|slepcev]]) imajo dobro razvite okončine. 

Pri plazilcih je običajno izražen [[spolni dimorfizem]], ki se kaže v velikosti in obarvanosti telesa. 

=== Koža in kožne tvorbe ===
[[Koža]] ščiti pred izsuševanjem telesa, zato je suha in [[luska]]sta. Zaradi življenja na kopnem je njihovo telo zaščiteno s poroženelimi ali roženimi celicami na površini [[povrhnjica|povrhnjice]]. Pri želvah je roženi sloj v obliki plošč. Luskarji (kače in kuščarji) imajo roženo povrhnjico iz lusk in ploščic, luske se stalno obnavljajo, zato se levijo. Poleg poroženele povrhnjice imajo tudi okostenine v usnjici, ki pri želvah zrastejo z okostjem v hrbtni in trebušni ščit.<ref name=mrsic /> 

Tako lahko živijo celo v suhih [[puščava]]h. Ker koža nima dihalne vloge, imajo plazilci že bolj razvejana [[pljuča]]. Manj uspešno pa jih koža varuje pred mrazom, zato so odvisni od toplote okolja.

Zaradi močnega roženega sloja plazilci, razen kuščarjev, nimajo kožnih [[žleza|žlez]].<ref name=mrsic />  Kuščarji imajo spremenjene kožne žleze na stegnih zadnjih nog in jih imenujemo bedrne (femoralne) pore.

=== Okostje ===
[[Slika:SmithTestudoSkeletonTagged.PNG|thumb|200px|right|Okostje želve]] 
[[Slika:SnakeSkelLyd.jpg|thumb|200px|right|Okostje kače]]
[[Slika:Crocodile skeleton.PNG|thumb|200px|right|Okostje krokodila]]
[[Okostje]] plazilcev je pokostenelo, [[hrustanec]] se pojavlja le pri gekonih in kuščarjih v repnem delu [[hrbtenica|hrbtenice]]. Med posameznimi skupinami so v obliki in zgradbi okostja precejšne razlike. Pri večini plazilcev ima hrbtenica lepo razvidni vratni, hrbtni, ledveni, križni in repni del in je sestavljena iz [[vretence|vretenc]]. Zaradi izgube okončin pri kačah in kačam podobnih plazilcih je prišlo do sprememb v hrbtenici. Število vretenc in [[rebro|reber]] pa je odvisno od dolžine telesa.<ref name=brehm /> 

* Želve imajo manj kot 30 vretenc. Imajo oklep sestavljen iz zgornjega in spodnjega dela. Oba dela sta med seboj povezana s kostjo. Rebra in večina vretenc so zlita z zgornjim delom oklepa. Želve nimajo [[grodnica|grodnice]]. </br>Okostje želve (glej sl. desno): 1-lobanja; 2-vratna vretenca; 3-okolčje (''scapula''); 4-nadlahtnica (''humerus''); 5-podlahtnica (''ulna''); 6-koželjnica (''radius''); 7,8,9-prvi,tretji,peti prst; 10-hrbtna vretenca; 11-plastron (trebušni ščit); 12-oplečje (''ilium''); 13-križnična vretenca; 14-mečnica (''fibula''); 15-golenica (''tibia'')

* Kače imajo do 400 s sklepi povezanih vretenc, vsako vretence ima 2 izrastka, ki preprečujeta sukanje; rebra so pritrjena na hrbtenico le na trupu. Vretenca imajo dodaten sklep, ki poveča njihovo gibčnost. Kače nimajo grodnice. [[Rep]] nima reber.

* Krokodil ima kratek vrat, na prednjih nogah ima 5  med seboj ločenih prstov, na zadnjih nogah so 4 prsti povezani s plavalno kožico. Na prsna vretenca se pričvrščajo rebra, na dve križnični se veže okolčje. </br>Okostje krokodila (glej sl. desno): vretenca (A-vratna; B-hrbtna (hrbet); C-ledvena; D-križnica (medenična votlina), E-repna); 1-lobanja; 2-spodnja čeljust; 3-oplečje; 4-prstne kosti s kremplji; 5-zapestje (''carpus''); 6-podlahtnica (''ulna''); 7-koželjnica (''radius''), 8-nadlahtnica (''humerus''), 9-rebra; 10-stegnenica (''femur''); 11-mečnica (''fibula''); 12-stopalo (''metatarsus''); 13-peta (''tarsus''); 14-golenica (''tibia'')

Sploščena [[lobanja]] je precej podobna ptičji lobanji, vendar imajo plazilci čeljustne in obrazne kosti veliko bolj močne.<ref name=brehm /> Okostje [[glava|glave]] je zapleteno in je pomembno pri razvrščanju plazilcev. Pomembno je število slepočnih (temporalnih) odprtin in število ter zgradba senčnih lokov lobanje.<ref name=mrsic /> Razen [[Anapsida|anapsidnih]] želv so vsi danes živeči plazilci [[Diapsida|diapsidni]].  
<gallery>
Slika:Skull anapsida.svg|[[Anapsida|Anapsidna]] (brezločna) lobanja - vse kosti lobanjskega svoda so združene. Lobanja je kompaktna in zaprta in brez senčnih oken. Anapsidno lobanjo imajo [[želve]].
Slika:Skull_synapsida.png|[[Synapsida|Sinapsidna]] (združenoločna)  lobanja - ima bočno senčno odprtino. Sinapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[pelikozavri]] in [[terapsidi]]) in jo imajo [[sesalci]].
Slika:Skull_diapsida.png |[[Diapsida|Diapsidna]] (dvoločna) lobanja - ima senčno in bočno senčno votlino ter 2 senčna loka. Diapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[zavropterigiji]] in [[arhozavri]]) in jo imajo [[krokodili]], [[kuščarji]] in [[kače]].
</gallery>

=== Prebavila ===
[[Slika:Watersnake.JPG|thumb|200px|Vodna kača [[Malpolon monspessulanus|južnoevropska zrva]] pri hranjenju s kuščarjem. Večina plazilcev je mesojedih in mnogi med njimi v osnovi jedo druge plazilce.]]
[[Prebavni trakt|Prebavila]] se med posameznimi skupinami razlikujejo.<ref name=brehm /> Vratni del je pri plazilcih podaljšan in ravno tako [[požiralnik]]. Sledi mu [[želodec]] sestavljen iz obsežnega osnovnega dela in iz vratnega dela. Pri kačah je le-ta raven. V prvi del [[črevo|črevesa]] se izlivata [[trebušna slinavka]] in [[žolčnik]]. Zadnji del črevesa se odpira v [[stok]]. Le pri čokatih živalih ima črevo številne zavoje. 

* Želve nimajo [[zobje|zob]], drugi plazici pa imajo veliko število zob, ne samo na [[čeljustnica|čeljustnici]], temveč tudi na [[nebnica|nebnici]] in [[ralnica|ralnici]].<ref name=brehm /> Mnoge kače imajo v zgornji čeljusti [[strupnik]]e. Ti zobje so pri nekaterih vrstah cevasti (votli), pri drugih pa žlebasti. Povezani so s strupnimi žlezami.

* [[Jezik (organ)|Jezik]] ima različne oblike, kače imajo razcepljenega, krokodil ima štrelečo negibljivo gubo na ustnem dnu, želva ima jezik kratek in mesnat, kuščarji pa imajo jezik jajčast in sploščen, tudi razcepljen.
* Želodec se pred črevesjem zapira z zaklopko.
* Široko črevo je zavito in kratko.
* Črevo se končuje v stok ali kloako.
* [[Jetra]], žolčnik in [[vranica]] so vedno razviti, imajo trebušno slinavko.

Večina plazilcev je mesojedih in imajo precej enostavno in relativno kratko črevesje, saj je meso enostavno razgradljivo in lahko prebavljivo. Prebava je počasnejša kot pri sesalcih in odraža njihovo preprostejšo [[presnova|presnovo]] in njihovo nesposobnost žvečenja hrane. Biti [[poikilotermija|poikiloterm]] (nestalna telesna temperatura, ki jo regulira temperatura okolice) pomeni, da je njihova potreba po energiji približno petino do desetino energije, ki jo potrebuje sesalec enake velikosti. Veliki plazilci, kot so krokodili in velike [[boa|boe]], lahko več mesecev živijo od enega samega velikega obroka, ki ga počasi prebavljajo.

Medtem ko so sodobne vrste plazilcev pretežno mesojede, je v zgodnji zgodovini plazilcev več skupin predstavljalo rastlinojedo [[megafavna|megafavno]]. Danes so želve edina skupina rastlinojedih plazilcev, pa tudi več vrst vrst [[Agamidae|agam]] in [[Iguanidae|legvanov]] se je razvilo tako, da se v celoti ali delno preživijo z rastlinsko prehrano.

Rastlinojedi plazilci imajo enake probleme pri žvečenju kot rastlinojedi sesalci, vendar si lahko pri prebavi pomagajo brez zapletenega zobovja sesalcev tako, da nekatere vrste goltajo kamenje in prod (t. i. [[gastrolit]]i): kamenje se premika v želodcu in pomaga pri mletju rastlinske vsebine. Našli so fosilne gastrolite za katere je bilo ugotovljeno, da so bili povezani z [[Sauropoda|zavropodi]]. Morskim želvam, krokodilom in morskim legvanom gastroliti pomagajo kot balast pri potapljanju.

=== Izločala ===
[[izločala|Izločanje]] v glavnem opravljajo dve majhni [[ledvica|ledvici]]. Pri diapsidih je [[sečna kislina]] glavni [[dušik]]ov odpadni produkt; želve, kot tudi sesalci, izločajo predvsem [[sečnino|sečnina]]. Za razliko od ledvic sesalcev in ptic, ledvice plazilcev ne morejo proizvajati koncentriran tekoči urin. To je zato, ker nimajo specializirane strukture imenovane [[Henlejeva zanka]], ki je prisotna v [[nefrona|nefronih]] ptic in sesalcev. Zaradi tega mnogi plazilci uporabljajo [[debelo črevo]] za pomoč pri [[resorpcija|resorpciji]] vode (prehajanje vode skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva). Nekateri so tudi sposobni prevzeti voda shranjeno v mehurju.

=== Obtočila ===
Imajo sklenjeno [[krvožilje]], njihovo [[srce]] je delno predeljeno. Pri vseh je srce sestavljeno iz dveh [[preddvor]]ov in enega [[prekat]]a, ki pa je popolnoma predeljen le pri [[krokodili]]h). Dve [[aorta|aorti]] vodita do [[sistemski krvni obtok|sistemskega krvnega obtoka]]. Stopnja mešanja krvi bogate s [[kisik]]om in deoksigenirane krvi (z malo kisika ali brez) v srcu je odvisna od posamezne vrste in njenega fiziološkega stanja. Pod različnimi pogoji lahko deoksigenirano kri ponovno porinejo nazaj po telesu ali pa kri bogato s kisikom ponovno porinejo nazaj v pljuča. Postavili so domnevo, da to odstopanje v pretoku krvi omogoči bolj učinkovito uravnavanje temperature in daljši čas potapljanja pri vodnih vrstah.<ref>{{cite journal |last=Hicks |first=James |year=2002 |title=The Physiological and Evolutionary Significance of Cardiovascular Shunting Patterns in Reptiles  |journal=News in Physiological Sciences |volume=17 |pages=241–245 |pmid=12433978}}</ref> 

Čeprav so znani po nestalni [[telesna temperatura|telesni]] [[temperatura|temperaturi]] ([[poikilotermija]]), ima kri plazilca, ki se je ogrel na soncu, približno enako temperaturo kot človekova.

=== Dihala ===
Vsi plazilci pri [[dihanje|dihanju]] uporabljajo [[pljuča]]. Vodne želve so razvile več prepustne kože, in nekatere vrste so prilagodile svojo [[kloaka|kloake]], da so povečale površino za izmenjavo plinov.<ref>Orenstein, 2001</ref> Kljub tem prilagoditvam, dihanje brez pomoči brez pljuč ni mogoče. Pljučna ventilacija (izmenjava zraka med pljuči in zunanjim zrakom) poteka različno v vsaki glavni skupini plazilcev. Pri luskarjih poteka ventilacija v pljučih skoraj izključno z aksialnim [[mišica|mišičevjem]]. To je isto mišičevje (vertikalno), ki se uporablja pri gibanju. Zaradi te omejitve, je večina luskarjev prisiljena zadrževati dih med intenzivnim tekom. Vendar so nekateri našli način, kako se temu izogniti. [[Varani]], in še nekaj drugih vrst kuščarjev, uporabljajo [[Dihanje#Na pozitivni pritisk|ustno črpanje zraka]] kot dopolnilo njihovega običajnega "aksialnega dihanja", zrak najprej vstopi v [[ustna votlina|ustno votlino]] in nato ga potisnejo proti zvišanemu [[žrelo|žrelu]] ter v pljuča. To omogoča živalim, da v celoti napolnijo svoja pljuča med intenzivnim gibanjem in tako lahko dolgo časa ostanejo gibalno aktivni. [[Crocodilia|Krokodili]] imajo mišično prepono, ki je podobna [[Trebušna prepona|preponi]] sesalcev. Razlika je v tem, da mišice pri krokodilji preponi povlečejo sramnico (del [[medenica|medenice]], ki je pri krokodilih premična) nazaj, kar pomeni, da jetra potisnejo navzdol pri čemer ostane več prostora za širjenje pljuč. 

=== Čutila in živčevje ===
[[Čutila]] in [[živčevje]] so dobro razviti. Imajo dokaj velike prednje, srednje in male [[možgani|možgane]]. Telesa [[nevron]]ov so zbrana na robu velikih možganov in tvorijo možgansko skorjo.

Pri [[voh]]anju si mnoge [[vrsta (biologija)|vrste]] (denimo [[kače]]) pomagajo z razcepljenim [[Jezik (organ)|jezik]]om, s katerim vnašajo snovi v vohalne jamice ([[jacobsonov organ]] na ustnem nebu). Ne [[sluh|slišijo]] najbolje, vendar dobro zaznavajo tresljaje. Nekatere vrste nimajo niti ušesne odprtine, niti srednjega [[uho|ušesa]], zato se zvok prenaša po kosteh.<ref name="ENC_ZIVALI">Več avtorjev (2003). ''Živali: Velika ilustrirana enciklopedija'', ISBN 86-11-16527-6</ref> Oči z vekami imajo večinoma dobro razvite.<ref name="brehm" />. Pri gekonih in kačah so veke zrasle v prozorno opno, ki prekriva [[oko|oči]]. Kuščarji in prakuščarji imajo na temenu za svetlobo občutljivo območje. Nekatere kače imajo organe za zaznavanje temperaturnih sprememb, ki jim pomagajo pri lovu.

Večina plazilcev je dnevnih živali. [[Vid]] je običajno prilagojen dnevni svetlobi, z razpoznavanjem barv in z naprednejšim vidnim zaznavanjem globine kot je to pri dvoživkah in večini sesalcev. Pri večini kač, ki rijejo v prsti, oči niso funkcionalne, ker so njihove veke prekrite s prosojnimi luskami. Veliko rodov kač je na sprednji strani glave razvilo za [[Infrardeče valovanje|infrardečo svetlobo]] občutljive jamice, s katerimi lahko zaznajo infrardeče žarke, ki jih oddajajo toplokrvne živali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_aljancic_tanja.pdf|title=Kače kot hišne živali|author=Tanja Aljančič (diplomsko delo)| publisher=Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko |year= 2006|accessdate=2010-07-22}}</ref>  

Plazilci se na splošno štejejo za manj inteligentne od sesalcev in ptic.<ref name="Romer, A 1977">[[Alfred Romer|Romer, A.S]]. & T.S. Parsons. 1977. ''The Vertebrate Body.'' 5th ed. Saunders, Philadelphia. (6th ed. 1985)</ref> Velikost njihovih možganov je glede na svoje telo veliko manjša od sesalcev; [[kvocient encefalizacije]] (EQ - označuje odnos med aktualno količino možganov in njegove pričakovane velikosti glede na težo živali) predstavlja približno desetino sesalčevega.<ref>{{navedi splet|url=http://brainmuseum.org/evolution/paleo/index.html |title=Figure of relative brain size in vertebrates |publisher=Brainmuseum.org |date= |accessdate=2010-03-16}}</ref> 

== Razmnoževanje ==
[[Oploditev]] je neposredna, notranja. Neodvisnost od vodnega okolja je omogočilo tudi [[amniotsko jajce|amniotsko]] [[jajce]], ki ga najdemo tudi pri [[ptiči]]h in [[stokovci]]h. [[Zarodek]], ki se razvija v notranjosti [[plodnika]], zapolnjenega s [[plodovnica|plodovnico]] (amnionsko tekočino), črpa hrano iz [[rumenjak]]a in [[beljak]]a. Zadnji vsebuje tudi veliko vode. [[Lupina]] ga ščiti pred zunanjimi vplivi in omogoča izmenjavo dihalnih [[plin]]ov [[kisik]]a in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. 

Njihovi mladiči se navadno izvalijo na kopnem. Ko se izvalijo iz jajc, so podobni staršem, le da so majhni. 

== Obrambni mehanizmi ==
[[Slika:Phelsuma dubia edit1.jpg|thumb|200px|Prikrit gekon ''[[Phelsuma deubia]]'' na palmovem listu]]
[[Slika:White-headed dwarf gecko.jpg|thumb|200px|Gekon ''[[Lygodactylus picturatus]]'' z odpadlim repom]]
Veliko malih plazilcev kot so kače in kuščarji, ki živijo na tleh ali v vodi so ranljivi, ker na njih prežijo raznovrstne mesojede živali. Tako je izogibanje najpogostejša oblika obrambe plazilcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/498684/reptile/38450/Behaviour |title=reptile (animal) :: Behaviour|publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2010-03-16}}</ref> Ob prvem znaku nevarnosti se večina kač in kuščarjev odplazi v podrast, želve in krokodili pa se potopijo v vodo in tako izginejo iz vidnega polja.

Plazilci se lahko izogejo soočenju s prikrivanjem (kamuflažo). Z uporabo različnih barv sive, zelene in rjave se lahko te živali presenetljivo dobro zlijejo z ozadjem njihovega naravnega okolja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.teachervision.fen.com/animal-behavior/resource/8700.html |title=Reptile and Amphibian Defense Systems|publisher=Teachervision.fen.com |date= |accessdate=2010-03-16}}</ref> Nekateri celo spreminjajo barvo in risbe na telesu in se tako lažje prikrivajo. Takšno menjavanje barv temelji na premikanju barvil, širjenju in oženju pigmentnih celic v koži.<ref name=brehm />

Če se nevarnost pojavi tako nenadoma, tako da je pobeg lahko nevaren, krokodili, želve, nekateri kuščarji in kače glasno sikajo pri soočenju s sovražnikom. [[Crotalinae|Klopotačam]] začne vibrirati konica repa in s tem povzročajo zvok. Če vse to ne odvrne sovražnika, so različne vrste privzele drugačne obrambne taktike.

[[Kače]] uporabljajo zapleten način vedenja, ko so napadene. Nekatere bodo najprej dvignile svojo glavo in razširile kožo na vratu v prizadevanju, da bi izgledale večje in bolj nevarne. Neuspeh te metode lahko privede do drugih ukrepov, ki jih izvajajo predvsem kobre, gadi in njim sorodne vrste, ki uporabljajo za napad [[strup]]. Strup je spremenjena [[slina]], ki se izloča skozi strupnike.

Ko se [[Crocodylidae|krokodil]] čuti ogroženega, bo odprl gobec, pokazal zobe in rumeni jezik. Če to ne deluje, krokodil postane bolj vznemirjen in običajno začne sikati. Nato krokodil spremeni svojo držo, da bi bil videti bolj zastrašujoč. Telo se napihne, da navidezno poveča svojo velikost. Če je nujno potrebno, se lahko odloči za napad sovražnika. Nekatere vrste poskusijo ugrizniti, nekateri bodo uporabili svoje glave kot kladivo in tako trčili z nasprotnikom, nekateri bodo iz razdalje drveli ali plavali proti grožnji ali jih celo preganjali.<ref>{{navedi splet|url=http://animal.discovery.com/convergence/safari/crocs/expert/expert6.html |title=Animal Planet :: Ferocious Crocs |publisher=Animal.discovery.com |date=2008-09-10 |accessdate=2010-03-16}}</ref>

V primeru nevarnosti lahko [[Gekkonidae|gekoni]], [[Scincidae|skinki]] in drugi [[kuščarji]], ki so ujeti za [[rep]], le tega odvržejo  ([[avtotomija]]) in ga kasneje regenerirajo. Pri nepopolni odstranitvi repa in regeneraciji lahko izraste več repkov. Sposobnost regeneracije imajo tudi želve.<ref name=mrsic />

== Reference ==
{{seznam_referenc|2}}

== Viri ==
* Plazilci, Svet okrog nas, Colin McCarthy, 1997
* Ilustrirana enciklopedija živali, Plazilci, Karl Schmidt, Robert F.Inger, 1973

== Zunanje povezave ==
* [http://www.reptil.de The Reptile Database]

{{plazilci}}

[[Kategorija:Vretenčarji]]
[[Kategorija:Plazilci|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]]
{{normativna kontrola}}