Ogled vira Ukrajina

{{Infopolje Država
| native_name            = {{jezik|uk|Україна}}
| conventional_long_name = Ukrajina
| common_name            = Ukrajina
| common_name2           = Ukrajine
| image_flag             = Flag of Ukraine.svg
| image_coat             = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg
| national_anthem        = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]]
| image_map              = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png
| map_caption            = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]])
| official_languages     = [[ukrajinščina]]
| ethnic_groups          = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref>
| ethnic_groups_year     = 2001
| demonym                = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]]
| capital                = [[Kijev]]
| latd                   = 50
| latm                   = 27
| latNS                  = N
| longd                  = 30
| longm                  = 30
| longEW                 = E
| largest_city           = capital
| government_type        = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]]
| leader_title1          = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]:
| leader_name1           = [[Volodimir Zelenski]]
| leader_title2          = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]]:
| leader_name2           = [[Denis Šmigal]]
| leader_title3          = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]]
| leader_name3           = [[Ruslan Stefančuk]]
| legislature            = [[Vrhovna rada]]
| sovereignty_type       = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]]
| sovereignty_note       = 
| established_event1     = [[Kijevska Rusija]]
| established_date1      = 882{{smallsup|1}}
| established_event2     = [[Gališko-volinska kneževina]]
| established_date2      = 1199
| established_event3     = [[Kozaški hetmanat]]
| established_date3      = 1649
| established_event4     = [[Ukrajinska ljudska republika]]
| established_date4      = 17. marec 1917
| established_event5     = [[Zahodna ukrajinska ljudska republika]]
| established_date5      = 1. november 1918
| established_event6     = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]
| established_date6      = 30. december 1922
| established_event7     = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]
| established_date7      = 24. avgust 1991{{smallsup|2}}
| area_rank              = 44.
| area_km2               = 603.550
| percent_water          = 7 %
| population_estimate    = 41.588.354
| population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|3}}
| population_estimate_rank = 33.
| population_census      = 48.457.102
| population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/>
| population_density_km2 = 73,8
| population_density_rank = 115.
| GDP_year               = 2023
| GDP_ref                = {{smallsup|3}}
| GDP_nominal            = 173,41 mrd. $
| GDP_nominal_rank       = 58.
| GDP_PPP                = 474,77 mrd. $
| GDP_PPP_rank           = 49.
| GDP_nominal_per_capita = 5225 $
| GDP_nominal_per_capita_rank = 114.
| GDP_PPP_per_capita     = 14.303 $
| GDP_PPP_per_capita_rank = 104.
| Gini                   = 25,6
| Gini_year              = 2020
| Gini_change            = 
| Gini_rank              = 
| Gini_ref               = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}}
| HDI                    = 0,773
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = 
| HDI_rank               = 77.
| HDI_ref                = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}}
| currency               = [[Ukrajinska grivna|grivna]]
| currency_code          = UAH
| time_zone              = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
| utc_offset             = +2
| time_zone_DST          = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
| utc_offset_DST         = +3
| drives_on              = 
| cctld                  = [[.ua]]
| calling_code           = 380
| footnotes              = {{smallsup|1}} Starodavna država [[Kijevska Rusija]] je bila ustanovljena leta 882 na ozemlju današnje Ukrajine. S stališča [[zgodovinopisje|zgodovinopiscev]] in ukrajinske vlade je njena državna ureditev zgodnja predhodnica [[Ukrajinci|ukrajinskega naroda]].<ref>{{cite encyclopedia | title=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001–2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><br />{{smallsup|2}} [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|Referendum o neodvisnosti]] je potekal 1. decembra, 26. decembra je bila osamosvojitev uradno razglašena. [[Ukrajinska ustava]] je bila sprejeta 28. junija 1996.<br />{{smallsup|3}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola.
}}
'''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]].

Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti vključilo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]] umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.

Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v postavitev nove vlade. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 z še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].

Je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]].

== Poimenovanje ==
Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією|url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=[[Kijev]]|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala Rusija in Rdeča Rusija. V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" />

=== Rus' in Rutenija ===
[[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]]
Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>''  enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli [[Kijev|Kijeva]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država [[Kijevska Rusija|''Rus'<nowiki/>'']] oz. sodobno Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja Rusija«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>''  uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...|url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів|url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref>

=== Ukrajina ===
[[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]]

Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{cite book|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=Serhii Plokhy|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{Cite web|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> 

Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{cite book|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala Rusija«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]].

Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{cite book|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317473787|page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.|url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{Cite book|last=Shkandrij|first=Myroslav|url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{Cite book|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{Cite web|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref>

== Zgodovina ==
{{Glavni|Zgodovina Ukrajine}}

=== Prazgodovina ===
[[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]]
V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti človečnjakov v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr.n.št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{cite web|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{cite book|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=[[Routledge]]|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{cite web|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref>

Od 6. stoletja pr.n.š. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{cite web|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref>

V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=[[University of Toronto Press]]|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref>

=== Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 -->
{{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}}
[[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] (1054-1132)]]
Podrobnosti o ustanovitvi [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] so zamegljene in negotove.<ref>{{Cite web|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in zahodni del evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnomi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel [[Kijev]] [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{cite book|last=Kubicek|first=Paul|date=2008|title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{Cite book|last=Martin|first=Janet|url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref>

Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimira Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref>

[[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so mesto Mongoli uničili.<ref>{{cite web|url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del juhozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega [[Kralj Rutenije|kralja]] [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{cite book|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref>

=== Tuja dominacija ===
{{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}}
[[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]]
Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{cite book|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=[[Cambridge University Press]]|series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{Cite web|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{cite book|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=[[Basic Books]]|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{Cite web|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{cite book|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=Halil İnalcık|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref>

Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref>

=== Kozaški hetmanat ===
{{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}}

Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{cite web|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=[[Encyclopedia of Ukraine]]}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{cite web|title=Ukraine – The Cossacks|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{cite web|last=Matsuki|first=Eizo|year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=[[Hitotsubashi University]] (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{cite web|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=[[Encyclopædia Britannica]] (fee required)}}</ref>

Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=[[Encyclopedia of Ukraine]]|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu.
[[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]]
Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano [[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]] (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=[[University of Toronto Press]]|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" />

Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med leti 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{cite book|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{Cite web|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]].

=== 19. in zgodnje 20. stoletje ===
{{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}}
[[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]]
V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{Cite web|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] v [[Galicija]] v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] so bili pogoji za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=[[University of Toronto Press]]|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bili močno zatirani, med drugim je bila leta 1876 uzakonjena prepoved skoraj vseh knjih v ukrajinščini.

Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{Cite web|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts|url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je [[Kijev]] in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{Cite web|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{Cite book|last=Satzewich|first=Vic|url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=[[Routledge]]|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{cite book|first1=Rainer|last1=Münz|first2=Rainer|last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=[[Google Books]]}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1.6 milijona Ukrajincev.<ref>{{cite book|last=Subtelny|first=Orest|author-link=Orest Subtelny|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=[[University of Toronto Press]]|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{cite book|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=[[Google Books]]}}</ref>

Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=[[University of Toronto Press]]|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=Orest Subtelny|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je 1. svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. 

[[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{cite book|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref>
[[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]]
Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne fakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{Cite web|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{cite web|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{cite web|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=[[Encyclopedia of Ukraine]]}}</ref>

=== Medvojno obdobje ===
{{See also|Gladomor}}
[[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 -->
V medvojnem obsobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{Cite web|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=[[Svoboda Press]]|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="auto3">{{Cite book|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali.

Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 20ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jazikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah.

Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{cite book|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref>

To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo.

Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) Gladomor priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=[[BBC News]]|date=24 November 2007}}</ref>

V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s 1. svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je danes imenovano kot [[Usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=Stephen G. Wheatcroft|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=[[Australian Journal of Politics and History]]|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in [[Ebsco]]. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; [[R. W. Davies]], Mark B. Tauger, [[S. G. Wheatcroft]], "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref>

=== Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 -->
{{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}}
[[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954.]]
Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna [[Galicija]] in [[Volinija]], kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], [[Bukovina|severno Bukovino]] in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{Cite web|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref>

Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{cite web|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot ti. [[Ostarbeiter|''Ostarbeiter''-je]] in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{cite book|author-link=Karel C. Berkhoff|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=[[Harvard University Press]]|date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref>
[[Slika:Маршал_Советского_Союза_Герой_Советского_Союза_Семён_Константинович_Тимошенко.jpg|levo|sličica|Maršal [[Semjon Timošenko]] (rojen v bližini [[Odesa|Odese]]) je tekom vojne poveljeval na več frontah, mdr. na [[Jugozahodna fronta (Sovjetska zveza)|jugozahodni fronti]] vzhodno od [[Kijev|Kijeva]] leta 1941.]]
Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=[[Google Books]]}}</ref><ref name="vedeneyev">{{Cite web|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{Cite web|last=Snyder|first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=[[The New York Review of Books]]|language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=Grzegorz Motyka|editor2-link=Dariusz Libionka|url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal|last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{cite book|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref>
[[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]]
V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref>

Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''[[Einsatzgruppen]]'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{cite news|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref>

=== Povojna sovjetska Ukrajina ===
{{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}}
Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=[[Encyclopædia Britannica]] (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los" /> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{cite web|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the [[Yalta Conference]] in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{cite web|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref>

Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{cite web|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{Cite book|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony|date=2001|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref>

Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{cite news|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=[[UN Chronicle]]}}</ref>

=== Neodvisnost ===
{{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 -->[[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{Cite book|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=[[Verkhovna Rada]] of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=[[Verkhovna Rada]] of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{cite news|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union|url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=[[RadioFreeEurope]]|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{Cite web|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref>
[[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|[[Predsednik Ukrajine]] [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]].]]
Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{Cite web|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=[[International Monetary Fund]] (IMF)}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=[[World Bank]]}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{cite web|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=[[International Monetary Fund]]}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{Cite web|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007-2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{Cite web|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{Cite web|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=[[Foreign Policy]]|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal|last=Mykhnenko|first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=[[Acta Paediatrica]]|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{Cite web|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref>

Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju [[EU]]. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v [[Rusija|Rusijo]], parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{Cite web|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{Cite web|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref>
[[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013.]]
Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=[[Eurasian Geography and Economics]]|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z lastnimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{cite news|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{Cite web|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17% Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref>
[[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]]
Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{Cite web|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{Cite news|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{Cite news|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref>

== Geografija ==
[[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]]
{{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}}

S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref>

Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]].

Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]].

Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref>

=== Podnebje ===
[[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]]
Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet|url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" />

Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii|last2=Krysanova|first2=Valentina|last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima [[Stepa|stepsko]] podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref>

=== Biotska raznovrstnost ===
Ukrajina vsebuje šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly|last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability|volume=9|issue=7|page=1152|doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref>

== Politika ==
[[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]]
Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref>

=== Ustava Ukrajine ===

[[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref>

=== Predsednik, parlament in vlada ===
{{Multiple image
| total_width = 280
| image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg
| caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]]
| link1 = Volodimir Zelenski
| image2 = Денис Шмыгаль (портрет) 2.jpg
| caption2 = {{small|[[Premier Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Denis Šmigal]]
| link2 = Denis Šmigal
}}
[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref>

[[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref>

=== Oborožene sile ===
{{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}}
[[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]]
Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" />

Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref>

=== Upravna delitev ===
{{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}}
[[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]]
Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). 

Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«.

{| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;"
|-
!colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]]
|-
| colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}}
* [[Čerkaška oblast|Čerkaška]]
* [[Černigovska oblast|Černigovska]]
* [[Črnoviška oblast|Črnoviška]]
* [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]]
* [[Donecka oblast|Donecka]]
* [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]]
* [[Harkovska oblast|Harkovska]]
* [[Hersonska oblast|Hersonska]]
* [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]]
* [[Kijevska oblast|Kijevska]]
* [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]]
* [[Luganska oblast|Luganska]]
* [[Lvovska oblast|Lvovska]]
* [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]]
* [[Odeška oblast|Odeška]]
* [[Poltavska oblast|Poltavska]]
* [[Rivenska oblast|Rivenska]]
* [[Sumska oblast|Sumska]]
* [[Ternopilska oblast|Ternopilska]]
* [[Viniška oblast|Viniška]]
* [[Volinska oblast|Volinska]]
* [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]]
* [[Zaporoška oblast|Zaporoška]]
* [[Žitomirska oblast|Žitomirska]]
{{colend}}
|-
![[Avtonomna republika]]
![[Mesta s posebnim statusom]]
|-
| style="vertical-align:top;" |
* [[Avtonomna republika Krim]]
| style="vertical-align:top;" |
* [[Kijev|Mesto Kijev]]
* [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]]
|}
Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}</ref>

== Gospodarstvo ==
{{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}}
Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund|website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref>

Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref>

V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" />

Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref>

[[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem na internetu.

=== Kmetijstvo ===
Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" />

=== Transport ===
{{Glavni članek|Promet v Ukrajini}}
[[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]]
Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref>

[[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija [[Donbas]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref>

[[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo.

=== Energija ===
[[Slika:Electricity-prod-source-stacked.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]]
Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref>

Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract|url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref>

Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref>

16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref>

=== Informacijska tehnologija ===
Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref>

== Kultura ==
[[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]]
[[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}}
Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=4}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]].

Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli.

Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref>

Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine.

Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref>

=== Območja svetovne dediščine ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}}
*[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]]  — 1990, 2005, 2021
*[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008
*[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011
*[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013
*[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki)
*[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023
*[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013
*[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}}

{{Zbirka|Україна|Ukrajina}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade]

{{wikislovar}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Skupnost neodvisnih držav}}


[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ukrajina|*]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]]
{{normativna kontrola}}