Pojdi na vsebino

Cesar Heizei

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Heizei
Japonski cesar
Vladanje806–809
ustoličenje9. april 806
PredhodnikKanmu
NaslednikSaga
Rojstvo25. september 774
Japonska
Smrt5. avgust 824 (49 let)
palača Heidžo
Pokop
Jamamomo no misasagi (Nara)
Zakonec
  • Fudživara no Tarašiko/Tajši
  • Princesa Asahara
  • Princesa Ojake(med drugimi)
Potomci
  • Princ Abo
  • Princ Takaoka
  • Princ Kose
  • Princesa Kamicukeno
  • Princesa Isonokami
  • Princesa Ohara
  • Princesa Enu
RodbinaJamato
OčeCesar Kanmu
MatiFudživara no Otomuro

Cesar Heizei (平城天皇 Heizei-tenno, 773 – 5. avgust 824), znan tudi kot Heidžo-tenno, je bil 51. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[2] Vladal je med leti 806 in 809.[3]

Tradicionalna zgodba

[uredi | uredi kodo]

Heizei je bil najstarejši sin cesarja Kanmuja in cesarice Fudživara no Otomuro.[4] Heizei je imel tri žene cesarice in sedem sinov ter hčera.[5]

Heizeija tradicionalno častijo na njegov grobu (misasagiju) Jamamomo no Misasagi (楊梅陵, " cesarski mavzolej Jamamomo") v Nari, kjer je njegov mavzolej na javno dostopnem mestu.[6] Čeprav je eden največjih kofunov na Japonskem, so arheološka izkopavanja med leti 1962-63 nakazala, da je bil zgrajen zgodaj v 5. stoletju in da je bil del kofuna uničen med izgradnjo dvora Heidžo-kjo, kar morda spodbija verodostojnost najdišča kot cesarskega mavzoleja.

Dogodki tekom življenja cesarja Heizeija

[uredi | uredi kodo]

Preden je zasedel prestol, je njegova povezava s Fudživara no Kusuko, materjo ene izmed njegovih družic, povzročila škandal. Zaradi tega mu je oče skoraj odvzel naziv.

  • 785: (Enrjaku, 11. mesec 4. leta): Heizei je bil pri starosti 12 let imenovan za prestolonaslednika.[7]
  • 9. april 806[8] (Daido, 17. dan 3. meseca 1. leta): V 25. letu vladavine umre cesar Kanmu; kljub sporu glede nasledstva so takratni učenjaki potrdili, da gre nasledstvo (senso) njegovemu sinu. Kmalu zatem zasede prestol (sokui) kot cesar Heizei.[9]

Njegov naziv Heizei je povzet po uradnem imenu prestolnice v Nari, Heidžo-kjo.

V času njegove vladavine so reorganizirali telesno stražo. Dotedanje cesarske telesne stražarje so imenovali za leve telesne stražarje, prejšnje srednje pa za desne.[10] Obe strani sta dobili novega poveljnika; Heizei je imenoval Sakanoue no Tamuramara (758-811) za poveljnika desnih telesnih stražarjev. Pod cesarjem Kanmujem je bil Tamuramaro imenovan za šoguna vojaške odprave proti etnični skupini Emiši na severovzhodu Honšuja.[11]

  • 809 (Daido, 1. mesec 4. leta): Po štirih letih vladanja cesar zboli in abdicira v korist mlajšega brata, ki postane cesar Saga. Po abdikaciji se preseli v Naro, kjer je od takrat znan kot Nara no Mikado, cesar Nare.
  • 18. maj 809 (Daido, 1. dan 4. meseca): ustoličenje cesarja Saga pri 24 letih.
  • 810 (Konin, 1. leto): V Heizejevem imenu cesarjeva ambiciozna bivša žena Kusuko (薬子) in njen brat Nakanari organizirata poskus upora, a so njune sile poražene. Kusuko je umrla v zaporu, njen brat pa je bil usmrčen. Heizei je sprejel zaobljube budističnega meniha.[12]
  • 5. avgust 824 (Tenčo, 7. dan 7. meseca 1. leta): Heizei umre pri starosti 51 let, 14 let po abdikaciji zaradi bolezni.[13]

Obdobja nengo v obdobju vladavine cesarja Heizeija

[uredi | uredi kodo]

Leta vladavine cesarja Heizeija sovpadajo z eni imenom ere nengo:[14]

  • Daido (806-810)

Kugjo

[uredi | uredi kodo]

Kugjo (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meidži.[15]

Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje moški naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Heizeija so vrh organa Dajdžo-kan sestavljaliː

  • Sadaidžin (ni imenovan)
  • Udaidžin, Miva-no-Ou ali Miva-no-Okimi (神王), 798-806.; Fudživara no Učimaro (藤原内麿), 806-812.
  • Naidajdžin
  • Dainagon, Fudživara no Otomo (藤原雄友), 806-807

Ko je postala hčerka čunagona favorizirana družica kronskega princa Ateja (cesar Heizei), je to vplivalo na položaj in moč njenega očeta. Kanmu ni odobraval Fudživara no Kusuko (藤原薬子, umrla 810), bivše žene Fudživara no Tadanušija, zato jo je dal odstraniti iz sinovega domovanja. Po Kanmujevi smrti jo je vrnil v svojo hišo, kar je imelo posledice.

  • Čunagon, Fudživara no Tadanuši

Družice in otroci

[uredi | uredi kodo]
Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme

Cesarica (posmrtno povišana v Kogo): Fudživara no Tarašiko (藤原帯子) (?-794), znana tudi kot Taiši, hči Fudživara no Momokava[16]

Hi: Cesarska princesa Asahara (朝原内親王) (779-817), hčerka cesarja Kanmuja

Hi: Cesarska princesa Ojake (大宅内親王) (?-849), hčerka cesarja Kanmuja

Šoši dvorna gospa (Naiši-no-kami): Fudživara no Kusuko (藤原薬子, umrla 810), nekdanja žena Čunagona Fudživara no Tadanušija

Dvorna gospa: Fudži'i no Fudžiko/Toši (葛井藤子), hčerka Fudži'i no Mičiorija

  • Cesarski princ Abo (阿保親王) (792-842)

Dvorna gospa: Ise no Cugiko (伊勢継子) (772-812), hči Ise no Ona

  • Cesarski princ Takaoka (高丘親王) (799-881), prestolonaslednik postane leta 809 (odstavljen leta 810)
  • Cesarski princ Kose (巨勢親王) (umrl 882)
  • Cesarska princesa Kamicukeno (上毛野内親王) (umrla 842)
  • Cesarska princesa Isonokami (石上内親王) (umrla 846)
  • Cesarska princesa Ohara (大原内親王) (umrla 863), 14. saio v svetišču Ise (806-809)

Dvorna gospa: Ki no Iokazu (紀魚員), hči Ki no Kocua

  • Cesarska princesa Enu (叡努内親王) (umrla 835)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Emperor Heizei, Yamamomo Imperial Mausoleum, Imperial Household Agency
  2. ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, pp. 62–63.
  3. ↑ Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 96–97; Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, pp. 279–280; Varley, H. Paul. Jinnō Shōtōki, p. 151.
  4. ↑ Varley, p. 151; Brown, p. 279.
  5. ↑ Brown, p. 279.
  6. ↑ Nara City Sightseeing Information Center (Narashikanko): Heizei's misasagi, map Arhivirano February 7, 2012, na Wayback Machine.
  7. ↑ Brown and Ishida, p. 279
  8. ↑ Julian dates derived from NengoCalc
  9. ↑ Titsingh, p. 95; Brown and Ishida, p. 279; Varley, p. 44; a distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
  10. ↑ Brown and Ishida, p. 280
  11. ↑ Brown and Ishida, p. 279; Varley, p. 272; Titsingh, p. 99.
  12. ↑ Ponsonby-Fane, p. 318. Brown and Ishida, pp. 281
  13. ↑ Brown and Ishida, p. 280; Varley, p. 151.
  14. ↑ Titsingh, p. 96.
  15. ↑ Furugosho: Kugyō of Heizi-tennō
  16. ↑ Ponsonby-Fane, P. 318; in 806, 12 years after death, this is first time this posthumously elevated rank was bestowed

Reference

[uredi | uredi kodo]
  • Brown, Delmer M.; Ishida, Ichirō (1979). The Future and the Past (a translation and study of the Gukanshō, an interpretive history of Japan written in 1219). Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0. OCLC 251325323.
  • Imperial Household Agency (2004). »平城天皇 山桃陵« [Emperor Heizei, Yamamomo Imperial Mausoleum] (v japonščini). Pridobljeno 4. februarja 2011.
  • Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). Cesarski Hiši, je Japonska. Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. OCLC 194887
  • Titsingh, Izaka. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. OCLC 5850691
  • Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cesar_Heizei&oldid=5751708«