Arabica
- Glej tudi: Arabica (razločitev)
Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15. do 19. stoletja. V 20. stoletju so bošnjaki nekajkrat poskusili uveljaviti arabico kot tretjo uradno pisavo za srbohrvaški jezik (poleg latinice-gajice in cirilice), vendar jim ni uspelo. Zadnja knjiga v arabici je izšla leta 1941. Arabica sodi v širšo družino pisav, ki so bile izpeljane iz arabske pisave - to družino pisav po navadi poimenujemo s španskim izrazom aljamido ali aljamiado (beri: alhamido, alhamiado).
Arabica je sestavljena iz pristnih arabskih črk in iz posebnih črk za glasove, ki jih arabski jezik ne pozna. Nekatere od posebnih črk so bile v uporabi tudi za pisanje drugih nearabskih jezikov (npr. turščine in perzijščine), nekatere pa so uporabljali samo v Bosni. Dokončno prilagoditev bosanski fonetiki je opravil Mehmed Džemaludin Čaušević ob koncu 19. stoletja. Njegovo verzijo pisave so imenovali tudi matufovica, matufovača ali mektebica.
Prvo tiskano knjigo v arebici s ISBN-om in CIP-om po 72 letih Epohi fonetični misli z Arabci in arebica objavljen v aprilu 2013. v Beogradu (avtor: mr. Aldin ef. Mustafic, založnik: Veliki Crljeni (Darko Babić)). Ta knjiga predstavlja zaključka standardiranja arebice, ki se sklicuje na Čausevićevo različici, in je tudi učbenik za visoko šolstvo. [1]
| arabica | latinica | arabica | latinica | arabica | latinica |
|---|---|---|---|---|---|
| آ | a | غ | g | ۉ | o |
| ب | b | ح | h | پ | p |
| ڄ | c | اٖى | i | ر | r |
| چ | č | ي | j | س | s |
| ć | ق | k | ش | š | |
| د | d | ل | l | ت | t |
| ج | dž | ڵ | lj | ۆ | u |
| đ | م | m | و | v | |
| ئه | e | ن | n | ز | z |
| ف | f | nj | ژ | ž |
Zgornje tabela podaja osnovne oblike črk. Pri pisanju daljših besedil so uporabljali pravila, ki tudi sicer veljajo za arabsko pisavo (povezovanje črk, nedosledno pisanje samoglasnikov ipd.)
Zgled vezanega besedila:
- مۉلٖىمۉ سه تهبٖى بۉژه = Molimo se tebi, Bože.
Zanimivost: Bosanska arabica ni edini primer pisanja slovanskega jezika z arabskimi črkami. Arabsko pisavo so nekaj časa uporabljali tudi za pisanje beloruščine.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Hevaji Arhivirano 2012-08-14 na Wayback Machine. Zgledi besedil v arabici s prepisom v latinico - v meniju izberi besedilo: Hevaji, Kaimija, ipd.
- Još malo o arebici Arhivirano 2009-01-05 na Wayback Machine.
- Arabica[mrtva povezava] - črke!
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2016. Pridobljeno 2. maja 2013.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Enciklopedija leksikografskog zavoda, geslo: Arabica. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb, 1966