Pojdi na vsebino

Bud Spencer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bud Spencer
Portret
RojstvoCarlo Pedersoli
31. oktober 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Neapelj, Kraljevina Italija[4]
Smrt27. junij 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[5][1][…] (86 let)
Rim[5]
Državljanstvo Kraljevina Italija
 Italija
Poklickomik, pevec, glasbeni producent, pilot, scenarist, filmski producent, skladatelj, plavalec, pisatelj, vaterpolist, filmski igralec, politik, studijski glasbenik, filmski režiser, avtobiograf, igralec ragbija 15, bibliotekar, igralec
PodpisPodpis

Bud Spencer (pravo ime Carlo Pedersoli), italijanski igralec, profesionalni plavalec in vaterpolist, * 31. oktober 1929, Neapelj, Italija, † 27. junij 2016, Rim.

S svojim dolgoletnim filmskim partnerjem Terenceom Hillom je bil znan zlasti po vlogah v akcijskih komedijah in špageti vesternih (en; it). Par je postal svetovno znan in na predstave njunih filmov pritegnil milijone gledalcev. [6] Spencer in Hill sta skupaj nastopila, producirala in režirala več kot 20 filmov.

Bud Spencer je bil v mladosti uspešen športnik in plavalec za Gruppo Sportivo Fiamme Oro (it).[7] Diplomiral je iz prava in registriral več patentov. Spencer je postal tudi pilot z dovoljenjem za letenje za komercialne letalske družbe in za helikopterja. Podpiral in financiral je številne dobrodelne organizacije za otroke, tudi Spencerjev štipendijski sklad.[6]

Otroštvo in rod

[uredi | uredi kodo]

Carlo Pedersoli se je rodil v stari neapeljski mestni četrti Santa Lucia (it), v premožni družini Neapeljčana Alessandra Pedersolija, po rodu iz Darfo Boario Terme (it) v provinci Brescia (it), in Rose Facchetti iz Chiarija (it) v Lombardiji, kot je pogosto rad povedal, v isti stavbi kot leto starejši znani pisatelj in filozof Luciano De Crescenzo (it), s katerim je l. 1935 skupaj začel hoditi v šolo in ki je bil tudi od otroštva njegov prijatelj.[8]

Že v otroštvu se je ukvarjal z več športi. Leta 1940Predloga:Sklic se je družina zaradi očetovega dela preselila v Rim, kjer je obiskoval gimnazijo in se včlanil v plavalni klub, ter že na prvih tekmah osvojil nekaj nagrad. Gimnazijo je končal pred sedemnajstim rojstnim dnevom z najvišjo oceno in se vpisal na univerzo Sapienza v Rimu, kjer je študiral kemijo. Leta 1947 se je družina preselila v Južno Ameriko,[9] zaradi česar je Pedersoli prekinil študij kemije. Od 1947 do 1949 je med drugim delal na italijanskem konzulatu v Recifeju (en; it) v Braziliji,[10] kjer se je naučil tekoče govoriti portugalsko.[11]

Plavalna in vaterpolska kariera

[uredi | uredi kodo]
Carlo Pedersoli
Carlo Pedersoli (1950)
Carlo Pedersoli (1950)
Osebni podatki
NarodnostItalijanski
RojstvoCarlo Pedersoli
31. oktober 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Neapelj, Kraljevina Italija[4]
Smrt27. junij 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[5][1][…] (86 let)
Rim[5]
Poklickomik, pevec, glasbeni producent, pilot, scenarist, filmski producent, skladatelj, plavalec, pisatelj, vaterpolist, filmski igralec, politik, studijski glasbenik, filmski režiser, avtobiograf, igralec ragbija 15, bibliotekar, igralec
Višina193 cm cm
Šport
Država Kraljevina Italija
 Italija
ŠportPlavanje
Plavalni slogiFreestyle, Vaterpolo
KlubSocietà Sportiva Lazio Nuoto

Ko se je Pedersoli vrnil v Italijo leta 1949, je v Rimu igral vaterpolo za Società Sportiva Lazio Nuoto in osvojil italijansko prvenstvo v plavanju v prostem slogu in mešanih štafetah. Kot profesionalni plavalec v mladosti je Spencer kot prvi Italijan preplaval 100 m prosto v manj kot eni minuti, ko je 19. septembra 1950 v Salsomaggioru preplaval razdaljo v 59,5 s.[12] Leta 1949 je debitiral na mednarodni ravni, leto pozneje pa je bil poklican na evropsko prvenstvo na Dunaju, kjer je plaval v dveh finalih, pri čemer je bil peti na 100 m in četrti v štafeti 4 × 200 m.[13]

Na sredozemskih igrah leta 1951 v Aleksandriji (Egipt) je osvojil srebrni medalji na 100 m prosto in v štafeti 3x 100 m mešano.[14][15] Pedersoli je sodeloval na poletnih olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih na Finskem in dosegel polfinale na 100 m prosto (58,8 s kroge, 58,9 s polfinale).[16] Štiri leta pozneje se je v Melbournu uvrstil tudi v polfinale v isti kategoriji (58,5 s vožnja, 59,0 s polfinale).[14][17]

Kot vaterpolist je osvojil italijansko prvenstvo leta 1954 s S.S. Laziom[14] in zlato medaljo na sredozemskih igrah 1955 v Barceloni z italijansko reprezentanco. Njegova plavalna kariera se je nenadoma končala leta 1957.[18]

17. januarja 2005 mu je Italijanska plavalna zveza podelila priznanje Caimano d'oro (zlati kajman).[19] 24. januarja 2007 je od predsednika italijanske plavalne zveze Paola Barellija prejel diplomo trenerja plavanja in vaterpola.[20]

Igralska kariera

[uredi | uredi kodo]
Spencer leta 1973

Pedersolijeva prva filmska vloga je bila v Quel fantasma di mio marito (it), italijanski kratki komediji, ki je izšla leta 1950.[21] Leta 1951 je igral člana pretorske garde v Quo vadis (1951) (it), epskem filmu, , ki ga je v Italiji za MGM posnel in režiral Mervyn LeRoy.[21] V petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja je Spencer še pod imenom Carlo Pedersoli igral manjše vloge v italijanščini, vključno z filmom Maria Monicellija (it) Heroj našega časa z Albertom Sordijem (it) in vojnim filmom Človeška torpeda iz leta 1954 z Rafom Valloneom (it).

Leta 1960, po poletnih olimpijskih igrah, se je Pedersoli poročil z Mario Amato, hčerko italijanskega filmskega producenta Giuseppeja Amata.[22] Podpisal je pogodbo z RCA Records za pisanje besedil za pevce, kot sta Ornella Vanoni in Nico Fidenco, ter zvočnih posnetkov. V naslednjih letih se mu je rodil sin Giuseppe (1961), sledila mu je Cristiana (1962), pogodba z RCA mu je potekla in umrl je tast (1964). Pedersoli je postal producent dokumentarnih filmov za nacionalno javno radiotelevizijsko družbo RAI.[23]

Sodelovanje s Terenceom Hillom

[uredi | uredi kodo]

Leta 1967 mu je filmski režiser Giuseppe Colizzi (it) ponudil vlogo v filmu Bog odpušča ... jaz ne! (it). Na snemanju je Pedersoli spoznal Maria Girottija (Terence Hill). Čeprav je Pedersoli Girottija že srečal na snemanju filma Hannibal leta 1959, je bil to trenutek, ko sta postala filmski duo. Režiser je igralca prosil, naj spremenita imeni, in menil, da bi njini zveneli preveč italijansko za vestern: Pedersoli je izbral Buda Spencerja: Buda je navdihnilo pivo Budweiser, Spencerja pa igralec Spencer Tracy (en).[24]

Medtem ko so bili Hillovi liki okretni in mladostni, je Spencer vedno igral »flegmatičnega silaka zlovoljnega videza, močnih pesti in z blaženim otroško naivnim smehljajem ter zlatim srcem«.[25] Na splošno sta Hill in Spencer sodelovala pri 18 filmih, vključno z (z uporabo svojih najpogostejših ameriških naslovov) špageti vestern Kličejo me Trinity (1970) in njegovim nadaljevanjem Trinity je še vedno moje ime (1971).[26] V tem žanru je bila tudi njihova zadnja ekipa, Božični sod (1994).

Mnogi od teh imajo alternativne naslove, odvisno od države in distributerja. Nekateri imajo daljše italijanske različice, ki so bile prirejene za izdajo v tujini. Ti filmi so bili priljubljeni za oba igralca, zlasti v večjem delu Evrope ter delih Azije in Južne Amerike. Zaradi velike priljubljenosti dua so mnogi producenti želeli izkoristiti njihovo podobnost z vizualno podobnimi dui. Najpomembnejša sta bila Paul L. Smith (v kasnejših letih prevzeto ime Adam Eden, včasih pripisan Anam Eden) in Michael Coby (pravo ime Antonio Cantafora) z vsaj 6 filmi v modi Bud & Terence od 1973 do 1977 in István Bujtor s 6 filmi v modi Piedone od 1981 do 2008.[27]

Spominski kip Buda Spencerja v središču Budimpešte

V italijanskih različicah njegovih filmov je Spencerja zaradi njegovega močnega neapeljskega naglasa na splošno sinhroniziral igralec Glauco Onorato[28], čeprav mu je glas posnel Sergio Fiorentini v Božični sod, To the Limit (1997) in Extralarge seriji (1991–93).[29][30] Za angleške sinhronizacije so Spencerju običajno glasove dali Robert Sommer, Edward Mannix ali Richard McNamara, čeprav je občasno prispeval svoj glas.[31][32]

Spencer je napisal celoten ali delni scenarij za nekatere svoje filme. Njegova celovečerna filmska kariera se je po letu 1983 upočasnila in se bolj preusmerila na televizijo. V devetdesetih letih je igral v televizijski akcijski drami Extralarge. Njegova avtobiografija je izšla leta 2011. Poleg tega je Spencer izdal tudi knjigo receptov, ki vključuje njegove najljubše jedi.[33]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je vstopil v politiko, kjer je neuspešno kandidiral kot regionalni svetnik v Lacij za stranko Forza Italia. Spencer je izjavil: "V življenju sem naredil vse. Samo tri stvari nisem bil - baletni plesalec, jokej in politik. Glede na to, da prvi dve službi ne prideta v poštev, se bom vrgel v politiko."[34] Opozicija ga je kritizirala, da se ukvarja s »politica spettacolo« (»showbiz politika«).[35]

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Spencer se je leta 1960 poročil z Mario Amato, s katero sta imela tri otroke: Giuseppeja (1961), Cristiano (1962) in Diamante (1972). Po nastopu v Močnejši, fantje!, je Spencer postal pilot reaktivnega letala in helikopterja.[36] Leta 1984 je ustanovil letalsko poštno podjetje Mistral Air, ki prevaža tudi romarje, vendar ga je pozneje prodal Poste Italiane.[37] Spencerjev vnuk, Carlo Pedersoli, Jr., je borec v mešanih borilnih veščinah, ki je trenutno podpisal pogodbo za nastope v Ultimate Fighting Championship.[38]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Spencer je umrl v starosti 86 let 27. junija 2016 v Rimu.[39] Spencerjev sin Giuseppe Pedersoli je izjavil, da je njegov oče »umrl brez bolečin v prisotnosti svoje družine«, njegova zadnja beseda pa je bila »grazie«. Pokopan je bil na pokopališču Campo Verano v Rimu.[40][41][42]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Spencer je leta 2018 posthumno prejel ameriško nagrado od fundacije Italija-ZDA.[43]

Na Madžarskem, kjer so bili njegovi filmi v času komunističnega režima zelo priljubljeni, so 11. novembra 2017 v središču Budimpešte odkrili bronasti kip Spencerja, ki je bil večji od naravne velikosti. Kip je ustvaril kipar Szandra Tasnádi, na otvoritvi pa je bila prisotna Spencerjeva hči Cristiana.[44] Na podstavku kipa je napis »Mi sohasem veszekedtünk« (»Nikoli se nismo kregali«), ki je citat iz pohvale Terencea Hilla o njunem dolgoletnem prijateljstvu in partnerstvu.[45]

Videoigro Beat 'em up z naslovom Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans, ki temelji na kinematografskem delu Spencerja in Hilla, je razvilo italijansko podjetje Trinity Team srls, leta 2018 pa ga je prvič objavilo nemško podjetje Buddy Productions GmbH.[46][47][48]

Leta 2021 se je v Berlinu odprl muzej Buda Spencerja.[49]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]
Bud Spencer in Terence Hill v Kličejo me Trinity (1970)
Giuliano Gemma in Bud Spencer v prizoru iz filma Tudi angeli jedo fižol (1973)
Spencer in Hill v ...sicer se jezimo! (1974)
Spencer, Hill, Salvatore Borghese v John Fujioka in Tko najde prijatelja, najde bogatstvo (1981)
Bud Spencer in Tomás Milián v Pes in mačka (1983)

Kino

[uredi | uredi kodo]

Kot Carlo Pedersoli

[uredi | uredi kodo]

Kot Bud Spencer

[uredi | uredi kodo]

Televizija

[uredi | uredi kodo]

Videoklip

[uredi | uredi kodo]

Reklame

[uredi | uredi kodo]
  • Maa Assicurazioni (1986-1987)
  • Big Babol (1989)
  • Lavazza (1994)
  • Melegatti (2007)
  • Bancaja (2009)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Discogs — 2000.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Encyclopædia Britannica
  3. ↑ 3,0 3,1 filmportal.de — 2005.
  4. ↑ 4,0 4,1 Record #118616072 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 http://ici.radio-canada.ca/nouvelles/arts_et_spectacles/2016/06/28/001-italie-cinema-bud-spencer-mort-86-ans.shtml
  6. ↑ 6,0 6,1 Anderson, Ariston (27. junij 2016). »Bud Spencer, Italian Spaghetti Western Star, Dies at 86«. The Hollywood Reporter. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  7. ↑ »Atleti Delle Fiamme Oro: Bud Spencer, Valentina Vezzali, Fabrizio Rampazzo, Enrico Fabris, Roberto Cammarelle, Stefano Mauro Pizzamiglio«. libreriauniversitaria.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2023. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  8. ↑ Ilaria Galateria (16. april 2015). »Pronto, parlo con Bud Spencer?« (v italijanščini).
  9. ↑ »Carlo Pedersoli: Cartão de imigração«. familysearch.org (v portugalščini).
  10. ↑ Edgar Welzel (21. junij 2012). »Meu encontro com Bud Spencer«. revistabula.com (v portugalščini). Bula Revista. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  11. ↑ »Bud Spencer«. The Times. 11. avgust 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  12. ↑ »Italian swimming records«. agendadiana.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022.
  13. ↑ Dolci, Stefano (27. junij 2016). »L'Italia piange Carlo Pedersoli in arte Bud Spencer: fu azzurro di nuoto in gioventù«. Eurosport (v italijanščini). Pridobljeno 19. februarja 2022.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 Carlo Pedersoli. 1980 Passport
  15. ↑ Mediterranean Games, 1951. agendadiana.com
  16. ↑ Helsinki 1952 official report Arhivirano 11 April 2008 na Wayback Machine.. la84foundation.org.
  17. ↑ Melbourne 1956 official report Arhivirano 12 September 2008 na Wayback Machine.. la84foundation.org.
  18. ↑ Bud Spencer: Biography, citation: "Ein Jahr nach seinen zweiten olympischen Spielen beendet Carlo plötzlich seine Schwimmerkarriere "
  19. ↑ Fomiconi e Pedersoli Caimano d'Oro. federnuoto.it (17. januarja 2005) (italijansko)
  20. ↑ Coach Spencer Le foto più belle. federnuoto.it (30. januarja 2007) (italijansko)
  21. ↑ 21,0 21,1 Wong, Aliza S. (2018). Spaghetti Westerns: A Viewer's Guide. Lanham, Maryland: Rowman & Littlefield. str. 167. ISBN 9781442269033.
  22. ↑ »Bud Spencer :" Totò è diventato uno scenziato di tutto ciò"«. libero.it (v italijanščini).
  23. ↑ »Fear of dying ? So Bud Spencer thought about death«. budterence. Pridobljeno 27. julija 2016.
  24. ↑ »Italian actor Bud Spencer dies at 86«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  25. ↑ Translated from German: pflegmatischen, bärbeißigen Haudrauf mit dem selig-naiven Kinderlächeln und dem goldenen Herzen Tagesspiegel
  26. ↑ Freese, Gene (2017). Classic Movie Fight Scenes: 75 Years of Bare Knuckle Brawls, 1914-1989. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company. str. 201. ISBN 978-1-4766-6943-4.
  27. ↑ Heger, Christian (2019). Die rechte und die linke Hand der Parodie - Bud Spencer, Terence Hill und ihre Filme (v nemščini). Marburg, Germany: Schüren Verlag GmbH. str. 113. ISBN 978-3-7410-0333-2.
  28. ↑ Andrea Francesco Berni (31. december 2009). »E' morto Glauco Onorato, voce di Bud Spencer«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  29. ↑ »IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di SERGIO FIORENTINI«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  30. ↑ »IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di FERRUCCIO AMENDOLA«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  31. ↑ »Full text of "Video.Watchdog.159.November.December.2010"«. Archive.org. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  32. ↑ »Bud Spencer«. Bud Spencer/Terence Hill Database. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  33. ↑ »BUD SPENCER«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  34. ↑ »Italian actor Bud Spencer dead at 86«. Deutsche Welle. 28. junij 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  35. ↑ Johnston, Bruce (16. februar 2005). »Berlusconi picks film cowboy as his sidekick«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  36. ↑ »Italian actor Bud Spencer dies at 86«. Euronews. 27. junij 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  37. ↑ »Mistral Air - ERA«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  38. ↑ »UFC Signs Italian Welterweight Carlo Pedersoli Jr. to Face Bradley Scott at UFC Liverpool«. Sherdog.com. 17. maj 2018. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  39. ↑ »Italian Actor Bud Spencer dies at age 86«. Reuters. Milan. 28. junij 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  40. ↑ »Angst vor dem Sterben? So dachte Bud Spencer über den Tod« (v nemščini). budterence.de. 14. julij 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  41. ↑ »Cinema, è morto Bud Spencer, il grande buono del cinema italiano«. La Repubblica. 27. junij 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  42. ↑ »Actor Bud Spencer Dies at 86«. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  43. ↑ »Fondazione Italia Usa, ecco i vincitori del Premio America«. Gente D'Italia. 23. september 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  44. ↑ »Statue of actor Bud Spencer unveiled in Budapest«. Independent. 12. november 2017. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  45. ↑ »Statue of Actor Bud Spencer Unveiled in Budapest«. Hungary Today. 13. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  46. ↑ »Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans (official website)«. Buddy Productions GmbH. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  47. ↑ McFerran, Damien (25. julij 2018). »Bud Spencer & Terence Hill Arrive on Switch With Slaps And Beans in Tow«. Nintendo Life. Gamer Network. Pridobljeno 12. februarja 2022.
  48. ↑ Lopes, Gonçalo (30. julij 2018). »Bud Spencer & Terence Hill - Slaps and Beans Review (Switch eShop)«. Nintendo Life. Gamer Network. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  49. ↑ »Bud Spencer Museum«. budspencer-museum.com. Pridobljeno 19. februarja 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bud Spencer.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Bud Spencer
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bud_Spencer&oldid=6284453«