Pojdi na vsebino

Burgundija - Franche-Comté

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Burgundija - Franche-Comté

Borgogne-Franche-Comtât (arpitansko)
Regija
V smeri ure od zgoraj: Stolnica svetega Janeza Krstnika, Besançon; Théâtre de Lons-le-Saunier; most čez Loaro in Neverska stolnica v Neversu; pogled na Dijon
Zastava Burgundija - Franche-Comté
Zastava
Grb Burgundija - Franche-Comté
Grb		Uradni logotip Burgundija - Franche-Comté
47°14′4.30001″N 6°1′49.80000″E / 47.2345277806°N 6.0305000000°E / 47.2345277806; 6.0305000000
Država Francija
sedež regionalnega svetaBesançon
|PrefekturaDijon
Departmaji
8
Upravljanje
 • Predsednik regionalnega svetaMarie-Guite Dufay
 • PrefektBernard Schmeltz
Površina
 • Skupno47.783 km2
Rang6.
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)
 • Skupno2.800.194
 • Gostota59 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
Koda ISO 3166FR-BFC
GDPRanked 11 od 18
Total76,6 € mrd
Per capita24.200 €
Spletna stranwww.bourgognefranchecomte.fr

Burgundija - Franche-Comté (francoska izgovorjava: ​[buʁɡɔɲ fʁɑ̃ʃ kɔ̃te]; dob. 'Burgundija svobodna grofija', včasih okrajšano BFC; arpitansko Borgogne-Franche-Comtât) je regija v vzhodni Franciji, ki jo je leta 2014 ustanovila teritorialna reforma francoskih regij z združitvijo Burgundije in Franche-Comtéja. Nova regija je nastala 1. januarja 2016 po regionalnih volitvah decembra 2015, ko so izvolili 100 članov v regionalni svet Bourgogne-Franche-Comté.[1]

Regija pokriva površino 47.783 km2 in osem departmajev; leta 2017 je imelo 2.811.423 prebivalcev.[2] Njena prefektura in največje mesto je Dijon, čeprav regionalni svet zaseda v Besançonu, zaradi česar je Burgundija -Franche-Comté ena od dveh regij v Franciji (skupaj z Normandijo), v katerih prefekt ne zaseda v istem mestu kot regionalni svet.

Toponimija

[uredi | uredi kodo]

Besedilo zakona o teritorialni reformi podaja začasna imena za večino združenih regij, ki združujejo imena njihovih sestavnih regij, ločena z vezaji. Stalna imena so predlagali novi regionalni sveti in potrdili Conseil d'État do 1. oktobra 2016.[3] Zato je začasno ime nove upravne regije sestavljeno iz imen nekdanjih upravnih regij Burgundije (Bourgogne) in Franche-Comté. Regija se je odločila obdržati svoje začasno ime kot stalno ime, odločitev, ki jo je Conseil d'État uradno razglasil 28. septembra 2016.[4]

Združitev predstavlja zgodovinsko ponovno združitev vojvodine Burgundije (Duché de Bourgogne) in svobodne grofije Burgundije (Franche Comté de Bourgogne), ki sta nastali z razdelitvijo Kraljevine Burgundije v Verdunski pogodbi leta 843.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Srednji vek

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje, ki je danes Burgundija in Franche-Comté, je bilo že združeno pod Kraljevino Burgundijo (od 5. do 8. stoletja). Razdeljeno je bilo na dva dela: vojvodino Burgundijo (danes Burgundija) v Franciji in grofijo Burgundijo (danes Franche-Comté) v Svetem rimskem cesarstvu. Grofija je bila v 17. stoletju ponovno vključena kot svobodna provinca v Kraljevino Francijo, ločeno od vojvodine, ki je ostala vazalna provinca Kraljevine Francije. Ti dve bivši provinci sta bili med francosko revolucijo ukinjeni.

  • Burgundsko kraljestvo v 5. stoletju..
    Burgundsko kraljestvo v 5. stoletju..
  • Vojvodstvo in grofija Burgundija v 14. stoletju.
    Vojvodstvo in grofija Burgundija v 14. stoletju.

Sodobnost

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid nove regije z osmimi departmaji, obarvanimi glede na zgodovinske province, kot so obstajale do leta 1790.
  Burgundija
  Franche-Comté
  Nivernais
  Šampanja
  Alzacija
  Orléanais
  Montbéliard
  Île de France
  Druge

Večina območja, ki je sestavljalo regijo Burgundija-Franche-Comté, je nekoč pripadalo nekdanjima provincama Burgundija in Franche-Comté, vključuje pa tudi pomemben del nekdanjih provinc Nivernais (danes Nièvre), Šampanje (danes severni del Yonne), Orléanais (zdaj jugozahodni del Yonne), Territoire de Belfort (regija Alzacije, ki je po letu 1871 ostala francosko ozemlje) in majhen del Île-de-France (zdaj severozahodni del Yonne).

Od leta 1941 do 1944 je regionalna prefektura Vichy ponovno združila Burgundijo in Franche-Comté, prav tako igamie Dijon od 1948 do 1964. Med oblikovanjem regij Francije sta Burgundija in Franche-Comté ponovno postali dve ločeni regiji, najprej kot javne ustanove (javni organ s statusom pravne osebe (personne morale)) leta 1972, nato kot teritorialne skupnosti leta 1982.

14. aprila 2014 sta François Patriat in Marie-Guite Dufay (predsednika Burgundije oziroma Franche-Comtéja) na tiskovni konferenci oznanila željo po združitvi obeh regij, kar je sledilo izjavam premierja Manuela Vallsa, ki je predlagal poenostavitev upravne delitve Francije. 2. junija 2014 je zemljevid, ki ga je predstavil predsednik François Hollande, prikazal obe regiji kot eno. Ti dve regiji sta bili edini, ki sta se prostovoljno pogovarjali o združitvi, njuno zavezništvo pa je bilo edino, ki ni potrebovalo revizije državnega zbora ali senata.

Acte III de la décentralisation je 17. decembra 2014 uradno sprejela združitev obeh regij. Veljati je začela 1. januarja 2016.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Regija meji na Grand Est na severu, Île-de-France na severozahodu, Centre-Val de Loire na zahodu, Auvergne-Rona-Alpe na jugu in Švico (kantone Vaud, Neuchâtel in Jura) na vzhodu.

Razdalje od Besançona, kjer zaseda regionalni svet, do drugih mest so:[5] Pariz, glavno mesto države, 410 km; Bordeaux, 729 km; Toulouse, 762 km; Marseille, 538 km; Lyon, 227 km; Montpellier, 523 km; Nica, 694 km.

Departmaji

[uredi | uredi kodo]

Burgundija - Franche-Comté obsega osem departmajev: Côte-d'Or, Doubs, Jura, Nièvre, Haute-Saône, Saône-et-Loire, Yonne, Territoire de Belfort.

Glavne občine

[uredi | uredi kodo]

Največje občine so (prebivalstvo leta 2017):[7]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 75,6 milijarde EUR, kar je predstavljalo 3,2 % celotne gospodarske proizvodnje Francije. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 24.200 € ali 80 % povprečja Evropske unije. BDP na zaposlenega je znašal 96 % povprečja EU.[6]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Staro mesto Besançon ob mrtvici reke Doubs
    Staro mesto Besançon ob mrtvici reke Doubs
  • Ulica Verrerie, Dijon
    Ulica Verrerie, Dijon
  • Grad Belvoir
    Grad Belvoir
  • Stavba departmanskega sveta, Belfort
    Stavba departmanskega sveta, Belfort
  • Palais ducal de Nevers
    Palais ducal de Nevers
  • Reka Yonne pri Auxerru
    Reka Yonne pri Auxerru
  • Vinogradi v Volnayu
    Vinogradi v Volnayu

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »La carte à 13 régions définitivement adoptée« [The 13-region map finally adopted]. Le Monde (v francoščini). Agence France-Presse. 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
  2. ↑ »Comparateur de territoire: Région de Bourgogne-Franche-Comté (27)«. Institut national de la statistique et des études économiques (Insee). Pridobljeno 11. septembra 2020.
  3. ↑ Loi n° 2015-29 du 16 janvier 2015 relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral (in French)
  4. ↑ Décret n° 2016-1268 du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Bourgogne-Franche-Comté[1]
  5. ↑ »Ville de Besançon«. Annuaire-Mairie.fr (v francoščini). Pridobljeno 13. junija 2018.
  6. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30 % to 263 % of the EU average in 2018«. Eurostat.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Burgundija - Franche-Comté
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Burgundija_-_Franche-Comté&oldid=6264518«