Pojdi na vsebino

General Dynamics F-111 Aardvark

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
F-111 Aardvark
F-111F na bombni misiji
Vloga Lovski bombnik
Izvor ZDA
Proizvajalec/-ci General Dynamics
Krstni polet 21. december 1964
Predstavljen 18. julij 1967
Upokojen USAF: F-111F, 1996; EF-111A, 1998
RAAF: F-111C, 2010
Status V fazi umikanja
Glavni uporabniki USAF
Kraljeve Avstralske letalske sile (RAAF)
Število izdelanih 563
Cena enote F-111F: US$
Različice General Dynamics/Grumman F-111B
General Dynamics F-111C
General Dynamics/Grumman EF-111A Raven
General Dynamics F-111K
Za vrsto sesalca glej Podzemna svinjka.
Avstralski F-111
F-111A z bombami MK82
Namensko zažiganje goriva - "torching"

General Dynamics F-111 Aardvark je dvomotorni nadzvočni lovski bombnik z gibljivimi krili. Uporablja se za napade na kopenske cilje, izvidništvo in elektronsko bojevanje. Razvilo ga je ameriško podjetje General Dynamics v 1960ih. V uporabo je vstopil leta 1967 pri USAF, edini izvozni uporabnik je bila Avstralija (RAAF).

F-111 je bil pionir na več področjih, uporabil je gibljiva krila in turboventilatorske motorje z dodatnim zgorevanjem. Novost je bila tudi TFR radar, ki daje avtopilotu ukaze za avtomatsko visokohitrostno sledenje terenu. To je posebej uporabno ponoči in v slabih vremenskih pogojih, kjer zaradi slabe vidljivosti ročno pilotiranje ni mogoče. V Sovjetski zvezi so kot odgovor razvili precej podobnega Su-24, prav tako z gibljivimi krili.

F-111 je vplival na razvoj kasnejših letal. Ni pa F-111 povsem izpolnil vseh pričakovanj in je imel različne težave ob vstopu v uporabo. USAF je umaknila iz uporabe F-111Fs leta 1996 in EF-111s (za elektronsko bojevanje) leta 1998, RAAF ga je uporabljala do leta 2010. V USAF ga je zamenjal F-15E Strike Eagle za srednje dolge bombniške lete, vlogo nadzvočnega bombnika pa naj bi opravljal precej večji bombnik B-1B Lancer

Sestrelitev vohunskega letala Lockheed U-2 maja 1960 je presenetila Ameriško vlado. Protiletalska raketa sistema SA-2 je lahko dosegla cilje na višini več kot 60 000 čevljev (18 200 m). Zato je bila uporaba visokoletečih podzvočnih bombnikov, kot so B-47 in V bombnikov vprašljiva. Strategic Air Command je zato začela razmišljati o napadih na nizkih višinah, kjer je možnost, da jih sovražni radar zazna precej manjša. Manjša je tudi možnost, da jih prestrežejo prestrezniki, ki imajo na nižji višini precej manjšo hitrost. Tactical Air Command (TAC) je ravno sprejemala letala Republic F-105 Thunderchief, ki so bili hitri in sposobni jedrskega napada, vendar so potrebovali dolge vzletne steze. Raziskave pri NASI so pokazale, da je izvedljiva tudi konfiguracija z gibljivimi krili, kjer se krila vrtijo okoli točke, ki je precej izven srednje linije letala.

Tehnične specifikacije F-111F

[uredi | uredi kodo]
  • Posadka: 2 (pilot in orožnik)
  • Dolžina: 73 ft 6 in (22,4 m)
  • Razpon kril: 63 ft (19,2 m) z razprtimi krili in 32 ft (9,75 m) z zloženimi
  • Višina: 17,13 ft (5,22 m)
  • Površina kril: 657.4 ft² (61.07 m²) z razprtimi krili in 525 ft² (48.77 m²) z zloženimi
  • Profil krila: NACA 64-210.68 v korenu, NACA 64-209.80 na koncu krila
  • Prazna teža: 47 200 lb (21 400 kg)
  • Naložena teža: 82 800 lb (37 600 kg)
  • Maks. vzletna teža: 100 000 lb (45 300 kg)
  • Motorji: 2 × Pratt & Whitney TF30-P-100 turbofana z dodatnim zgorevanjem
  • Potisk (suh): 17 900 lbf (79,6 kN) vsak
  • Potisk z dodatnim zgorevanjem: 25 100 lbf (112 kN) vsak
  • Vitkost: 7,56 z razprtimi in 1,95 z zloženimi
  • Maks. hitrost: Mach 2,5 (1 650 mph, 2 655 km/h) na višini
  • Bojni radij: 1 330 mi(1 160 nmi, 2 140 km)
  • Največji dolet: 4 200 mi (3 700 nmi, 6 760 km) z dodatnimi zunanjimi tanki

Višina leta (servisna): 66 000 ft (20 100 m)

  • Orožje:
  • Top: 1× 20 mm (0,787 in) M61 Vulcan 6-cevni Gatling (redko)
  • 9 nosilcev za orožje (8× pod krili, 1× pod trupom med motorjema) in 2 nosilca v trupu, skupaj največ 14 300 kg
  • Navadne prostopadajoče Mk 82 (500 lb/227 kg); Mk 83 (1,000 lb/454 kg); Mk 84 (2,000 lb/907 kg) ali Mk 117 (750 lb/340 kg)
  • kasetne bombe
  • penetracijske BLU-109 (2 000 lb/907 kg) za visokozavarovane cilje
  • Laserko vodene Paveway: 2 000 lb (907 kg) GBU-10, 500 lb (227 kg) GBU-12 in GBU-28, in specializirana 4 800 lb (2 200 kg) penetracijska bomba
  • BLU-107 Durandal za uničevanje vzletnih stez
  • GBU-15 electro-optical bomb
  • AGM-130 stand-off bomb

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Hall, George (1988). Top Gun lovci in druga vojaška letala ZDA. Naša obramba. COBISS 7043840.
  • Angelucci, Enzo; Bowers, Peter (1987). The American Fighter. Yeovil, UK: Haynes Publishing Group. ISBN 0-85429-635-2.
  • Boyne, Walter J.Air Warfare: an International Encyclopedia, Volume 1. Santa Barbara, California: ABC-CLIO, 2002. ISBN 1-57607-345-9.
  • Eden, Paul, ur. (2004). Encyclopedia of Modern Military Aircraft. London: Amber Books. ISBN 1-904687-84-9.
  • Frawley, Gerard (2002). General Dynamics F-111 Aardvark. The International Directory of Military Aircraft. Aerospace Publications Pty Ltd. ISBN 1-875671-55-2.
  • Gardner, Charles (1981). British Aircraft Corporation: A History. London: B.T. Batsford Limited. ISBN 0-7134-3815-0.
  • Gunston, Bill. F-111. New York: Charles Scribner's Sons, 1978. ISBN 0-684-15753-5.
  • Gunston, Bill. F-111, (Modern Fighting Aircraft, Vol. 3). New York: Salamander Books, 1983. ISBN 0-668-05904-4.
  • Knaack, Marcelle Size (1978). Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945-1973. Washington, DC: Office of Air Force History. ISBN 0-912799-59-5.
  • Lax, Mark. From Controversy to Cutting Edge: A History of the F-111 in Australian Service. Canberra, Australia: Air Power Development Centre, Department of Defence (Australia), 2010. ISBN 978-1-920800-54-3.
  • Logan, Don. General Dynamics F-111 Aardvark. Atglen, Pennsylvania: Schiffer Military History, 1998. ISBN 0-7643-0587-5.
  • Miller, Jay. General Dynamics F-111 "Arardvark". Fallbrook, California: Aero Publishers, 1982. ISBN 0-8168-0606-3.
  • Neubeck, Ken. F-111 Aardvark Walk Around. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 2009. ISBN 978-0-89747-581-5.
  • Spick, Mike. B-1B (Modern Fighting Aircraft). New York: Prentice Hall, 1986. ISBN 0-13-055237-2.
  • Thomason, Tommy. Grumman Navy F-111B Swing Wing (Navy Fighters No. 41). Simi Valley, California: Steve Ginter, 1998. ISBN 0-942612-41-8.
  • Thornborough, Anthony M. F-111 Aardvark. London: Arms and Armour, 1989. ISBN 0-85368-935-0.
  • Thornborough, Anthony M. and Peter E. Davies. F-111 Success in Action. London: Arms and Armour Press Ltd., 1989. ISBN 0-85368-988-1.
  • Winchester, Jim, ur. (2006). Military Aircraft of the Cold War. London: Grange Books plc. ISBN 9781840139297.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: General Dynamics F-111 Aardvark
Zunanje slike
General Dynamics F-111 Cutaway
General Dynamics F-111 Cutaway from Flightglobal.com
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=General_Dynamics_F-111_Aardvark&oldid=6190659«