Grad Socerb
| Grad Socerb | |
|---|---|
Grad Socerb | |
Grad Socerb Geografska lega: Grad Socerb, Slovenija | |
| Lega | nad vasjo Socerb Mestna občina Koper |
| Koordinati | 45°35′24″N 13°51′40″E / 45.59000°N 13.86111°E |
| Uradno ime: Socerb - Grad | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 671[1] |
| Uradno ime: Socerb - Območje gradu Socerb | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
Grad Socerb, tudi grad Strmec, je grad v bližini naselja Socerb na kraškem robu.
Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. Omenjen je bil že v srednjem veku. V 14. stoletju je bil grad v lasti beneške družine Ducaini[navedi vir]. Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Lastniki gradu so se neprestano menjavali. Po tržaško-benečanski vojni, na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko lastništvo. Kranjskemu plemiču Nikolaju II. Ravbarju ga je leta 1521 v fevd dal cesar. Nato je bilo leta 1535 na koncilu v Trentu dogovorjeno, da se grad vrne Benetkam, vendar v njihovih rokah ne ostane dolgo. Zadnji poskus Benetk, da se vrne v Socerb jo je stal izgube 3000 pehotnih vojakov v epski bitki, ki se je bila leta 1615. Zaščito gradu je vodil baron Benvenuto Petač (Petazzi), ki je imel zasebno vojsko Uskokov.[2], ki je grad kupil leta 1622 in leta 1630 dobil naziv grof Socerbski. Leta 1678 je grad obiskal Valvasor ter ga narisal in opisal.[3]
Od Petača ga je leta 1702 kupila nadvojvodska komora Socerb in ga kasneje, leta 1766, prodala družini Montecuccoli iz Modene. Grad je leta 1780 zaradi udara strele pogorel.[4] V času narodnoosvobodilne vojne je bil grad zaradi svoje strateške lege v središču bojev. Tako je bil v njem leta 1944 sedež VOS in ljudskega sodišča.
Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj je dal Tržačan Demetrius de Economo v letih 1924/25 obnoviti le del obzidja[4]. 150 metrov stran je vhod v Sveto jamo, ki je globoka 44 m in dolga 200 m. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb (san Servolo), potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta maša.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 671«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Klanška mitnica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2022. Pridobljeno 1. novembra 2012.
- ↑ »Grad Strmec (Socerb)«. koper.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2011. Pridobljeno 1. novembra 2012.
- ↑ 4,0 4,1 Stopar, Ivan (1991). Gradovi na Slovenskem. Cankarjeva založba. str. 385. COBISS 21508864. ISBN 86-361-0280-4.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Sapač, Igor (2011). Grajske stavbe v zahodni Sloveniji – V: Kras in Primorje (24). Ljubljana, Viharnik. str. 360. ISBN 978-961-605-784-4.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]