Pojdi na vsebino

Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani DeSUS)
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
PredsednikVlado Dimovski
Generalni sekretarBorut Grmšek
PodpredsednikMarko Bandelli
Darinka Mravljak
Adolf Zupan
Predsednik sveta strankeBranko Dolenc
Ustanovljena1991
SedežTržaška 134
1000 Ljubljana
Članstvo10.000[1]
Ideologijaenotno politično vprašanje, centrizem, socialna pravičnost
Politična pozicijasredina do leva sredina
Evropska pripadnostEvropska demokratska stranka
Mednarodna pripadnostnima
Barva     zelena      modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Župani
0 / 212
Občinski svetniki
24 / 2.750
Spletno mesto
http://www.desus.si

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (kratica DeSUS) je politična stranka, ki primarno zastopa upokojence. Uvršča se med levosredinske politične stranke. Na evropskem parketu je stranka članica sredinske Evropske demokratske stranke. Dva mandata je bil njen evropski poslanec Ivo Vajgl. Dolgoletni predsednik stranke je bil Karl Erjavec, ki je vodenje stranke prevzel po zmagi na izrednem kongresu 5. decembra 2020. Pred tem je stranko od odstopa Aleksandre Pivec 9. septembra 2020 začasno vodil Tomaž Gantar[2] Pivčeva je na glasovanju 18. januarja 2020 premagala protikandidata Karla Erjavca, ki je predsedniško funkcijo pred tem opravljal 15 let.[3] Erjavec je bil na mesto predsednika ponovno izvoljen konec leta 2020, a že marca prihodnje leto izstopil iz stranke.

Stranka je bila članica devetih Vlad Republike Slovenije, konkretno vseh vlad med letoma 1996 in 2020.[4] Prvič so vanjo vstopili leta 2000, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Nadalje je stranka sodelovala še v sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti Vladi Republike Slovenije. Bila je tudi članica 14. vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, kjer vodi zdravstveni in kmetijski resor, a je po povratku Erjavca na vrh stranke izstopila iz koalicije.[5]

Karl Erjavec je stranko opredelil kot ideološko, saj da podpira antifašizem, socialno državo in javno šolstvo ter zdravstveno oskrbo. Aleksandra Pivec je to zanikala, saj da je stranka predvsem stranka upokojencev in mora slediti njihovim ciljem.[6][7]

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka izpadla iz parlamenta.[8][9]

Trenutni predsednik stranke je Vlado Dimovski.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

2020: Pod vodstvom Aleksandre Pivec

[uredi | uredi kodo]

Pred volilnim kongresom stranke januarja 2020, sta kandidaturo poleg Erjavca napovedala še član Borut Stražišar in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.[10] Kandidatura slednje je ohladila njene odnose s Karlom Erjavcem, ki je predsedniku vlade Marjanu Šarcu namigoval na odstavitev Pivčeve z mesta ministrice.[11] Kot povod za to je navajal afero SRIPT, ki je v javnost prišla ravno v času, ko je ministrica napovedala kandidaturo za predsednico stranke. Afera je Pivčevo bremenila, da Komisiji za preprečevanje korupcije ni prijavila honorarja v višini 36.000 € za delo, ki ga je pogodbeno opravila v projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem ter da dela niti ni opravila.[12][11] Pivčeva se je odzvala, da je svoje delo opravila kvalitetno. V začetku decembra 2019 je dejala, da se želi o zadevi pogovoriti z Marjanom Šarcem, ter, če bo hotel, odstopiti z mesta ministrice za kmetijstvo. V nasprotnem primeru je bila pripravljena delo nadaljevati.[13][14] Erjavec je v nagovorih članom stranke večkrat namignil, da ne želi, da stranka pade v roke drugih strank, Pivčeva pa je odgovarjala, da ima dobre namene.

Med opazovalci ni bilo veliko gotovih napovedi, kateri kandidat bo izvoljen na mesto predsednika. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih. Kongres stranke, ki je bil poleg volilnega tudi programski in statutarni, je potekal 18. januarja 2020, na mesto predsednice je bila izvoljena Pivčeva. Prejela je 143 glasov delegatov kongresa, med tem ko jih je Erjavec prejel 80, Borut Stražišar pa osem.[15][16] Erjavec je v nagovoru čestital novi predsednici in napovedal odstop z mesta ministra za obrambo.[17] Takoj po govoru je zapustil dvorano in v izjavi povedal, da zapušča politiko, a da bo ostal član stranke DeSUS.[17] Do odstopa takratne vlade, 13. marca 2020, Erjavec svoje odstopne izjave z ministrskega mesta ni poslal, se je pa v javnosti pojavil le redkoma.[18]

Koncem julija 2020 so mediji objavili domnevno sporen obisk Pivčeve v podjetju Vina Kras, ki je bil delno službene in delno zasebne narave, saj je Pivčeva ravno takrat tam dopustovala s svojima sinovoma. Mediji so jo bremenili korupcijskih tveganj in neplačil računov. Pivčeva je več pozivov, da naj pokaže račune s potovanja zavrnila, češ, da svoje zasebnosti ni dolžna razkrivati javnosti. Nekaj dni kasneje je podobna zgodba prišla tudi iz Izole, kjer je tamkajšnja občina Pivčevi ob obisku Izole krila namestitev v hotelu, plačana pa je bila še ena soba, prijavljena na njena sinova. Aleksandra Pivec je pojasnila, da njena sinova tam nista prenočila, sta pa njena varnostnika. Račun je bil po medijski objavi popravljen, župan izolske občine Danilo Markočič pa je sporočil, da bo stroške kril sam, saj da je do napake prišlo v njegovem kabinetu.[19][20] Zaradi nejasnosti in neodzivnosti Pivčeve, so jo vodja poslanske skupine Franc Jurša in ostali poslanci po skupnem sestanku, 10. avgusta 2020, pozvali k odstopu, prav tako jo je k odstopu pozval Tomaž Gantar.[21] Pivčevo, ki je opozorila na aktivno podtalno delovanje bivšega predsednika Erjavca, je med tem podrlo več združenj s kmetijstva in prehrane.[22]

Na sestanku sveta stranke, 22. avgusta 2020, je le-ta Pivčevi izrekel nezaupnico, o sami razrešitvi pa so se namenili odločati na sestanku čez dva tedna. Pivčeva je nezaupnico ocenila kot legitimno, odstopila pa zaradi nje ne bo, saj jo lahko razreši le kongres stranke, ki jo je tudi izvolil. Na ponovnem srečanju sveta stranke, 9. septembra 2020, je Aleksandra Pivec podala svoj odstop z mesta predsednica stranke, vodenje pa je začasno prevzel Tomaž Gantar, kljub temu, da bi ga po statutu moral eden od podpredsednikov.[23] Pivčeva je napovedala kandidaturo na predčasnem kongresu.[24] 25. septembra so vsi poslanci poslanske skupine DeSUS na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili poziv, da Aleksandro Pivec razreši kot podpredsednico vlade in kot ministrico. Kot njeno zamenjavo so predlagali Jožeta Podgorška, ki je v mandatu Pivčeve na kmetijskem ministrstvu opravljal funkcijo državnega sekretarja.[25] Dan kasneje, 26. septembra 2020, je na svet stranke 38 svetnikov podprlo razrešitev Pivčeve z ministrskega mesta, proti jih je bilo devet.[25] 1. oktobra 2020 je premier Janez Janša v državni zbor poslal predlog za razrešitev Pivčeve. Ob tem se ji je zahvalil za uspešno delo v kriznih razmerah.[26] Državni zbor je o razrešitvi Pivčeve nameraval odločati 5. oktobra 2020, a je ministrica na dan razprave odstopila, prav tako je napovedala izstop iz stranke DeSUS. Državni zbor se je z njenim odstopom uradno seznanil ob 18. uri, s čimer ji je prenehala ministrska funkcija.[27] Dan kasneje je s podpredsedniškega mesta izstopila še Anita Manfreda.[28]

2020-2021: Erjavčev povratek na vrh stranke

[uredi | uredi kodo]

Glej članek: Kongres stranke DeSUS 2020

Karl Erjavec je stranko vodil več kot 15 let.

Zaradi epidemije koronavirusa je stranka svoj drugi kongres v letu 2020 izvedla v poštni obliki. Delegatom so po pošti poslali volilne lističe in programe kandidatov. Za predsednika stranke sta se potegovala Srečko Felix Krope in nekdanji predsednik stranke Karl Erjavec.[29] Erjavec se je še pred kongresom začel srečevati tudi s predsedniki nekaterih drugih strank, med njimi s predsednikom vlade Janezom Janšo, koordinatorjem Koalicije ustavnega loka Jožetom P. Damijanom in predsednikom Stranke modernega centra Zdravkom Počivalškom.[30][31][32] Poslanska skupina je bila zadržana do njegovih sestankovanj pred morebitno izvolitvijo.[33] V medijih so se pojavila tudi ugibanja, da bi lahko Erjavec zasedel mesto predsednika vlade v novi vladi, ki bi zamenjala obstoječo Janševo.[34][35][36] Poslanska skupina DeSUS je napovedala nadaljnjo podporo Janševi vlade, Erjavec naj bi obljubil, da proti temu ne bo deloval.[37] Kongres se je končal 5. decembra 2020 z razglasitvijo volilnih izidov. Karl Erjavec je prejel 146, protikandidat Srečko Felix Krope pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.[38]

Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s poslansko skupino. Sporočil je, da v Janševi vladi kot minister ne bo sodeloval, saj da si v tretje tega več ne želi.[39] Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.[39] V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. Robert Polnar je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.[40][41][42][43][44][45] Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.[40][41]

17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Poleg tega sta organa potrdila predlog izključitve poslanca Roberta Polnarja. Strankina ministra Tomaž Gantar in Jože Podgoršek sta ostala na položaju in njuno usodo predala v roke predsednika vlade. Organi stranke so s tem izigrali statut stranke, saj ta veleva, da morajo ministri ob odhodu stranke iz vlade odstopiti, sicer se jih izključi. Gantar je naslednji dan, 18. decembra 2020, odstopil sam.[46][47] Organi stranke so Erjavca podprli za mandatarja Koalicije ustavnega loka.[48] Premier Janša je stranko pozval, da se do 3. februarja izjasni o svoji poziciji oz. podpori vladi. Erjavec je sklical sestanek s poslansko skupino in po njem sporočil, da bo ta podprla ponovno vložitev nezaupnice, ki jo je Erjavec z desetimi poslanskimi podpisi napovedal za 10. januar 2021.[49] Vodja poslanske skupine Franc Jurša je povedal, da DeSUS "ne bo ekstremna opozicija".[49] 11. februarja 2021 je na Gospodarskem razstavišču zasedal izvršni odbor stranke, ki pa se ga niso udeležili poslanca Ivan Hršak in Branko Simonovič ter kmetijski minister Jože Podgoršek. Svet je na zasedanju sklenil, da bo stranka enotno sledila sklepom izvršnega odbora in sveta stranke.[50]

Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.[51][52][53] V javnosti se je kasneje ugibalo o tem, da Erjavca niso podprli lastni poslanci. Nihče od njih tega ni potrdil ali zanikal, Erjavec pa je napovedal konsolidacijo stranke in pripravo na volitve.[54] Po pogovoru s poslanci, je Erjavec 24. februarja sporočil, da DeSUS ne bo član Koalicije ustavnega loka (KUL) ampak "zmerna opozicija":[55]

V začetku marca se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju Iskratel,[56] 10. marca pa je svetu stranke najavil svoj odstop z mesta predsednika DeSUS in takoj izstop iz nje.[57][58] Z njim je odstopila tudi podpredsednica Irena Majcen.[59] Kot vršilec dolžnosti predsednika ga je nasledil podpredsednik stranke Anton Balažek.[60] Ta je z mesta predsednika odstopil 31. marca, njegovo mesto je do strankarskega kongresa prevzela Brigita Čokl.[61] Sam je prevzel njeno mesto podpredsednika.[62]

2021-2022: Po izstopu Erjavca

[uredi | uredi kodo]
Predsednik stranke 2021-2023 Ljubo Jasnič

Vršilka dolžnosti predsednika Brigita Čokl je prvi dan po prevzemu funkcije članstvu poslala pismo, v katerem je med drugim okrcala poslance DeSUS: "Poslanci nočejo dojeti, da smo prestopili v opozicijo in so zavzeli neko svojo držo, ki je definitivno podkrepljena s strani vodilne stranke. Glede na to, da so naši poslanci izrazili, da ne mislijo nastopati na volitvah, je jasno, da želijo obdržati svoj mandat."[63] Poslanska skupina pod vodstvom Franca Jurše je zahtevala preklic izjav Čoklove zoper poslansko skupino, sicer so napovedali sprožitev pravnih postopkov.[64] Po pogovoru poslanske skupine z Brigito Čokl so 12. aprila sklenili, da bodo stranka sredine.[65]

Ponovni volilni kongres stranke je potekal 19. junija 2021. Za mesto predsednika so se potegovali trije kandidati; Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc. Za predsednika je bil s 54 od 117 glasov izvoljen Jasnič, Krope jih je prejel 38, Žmavc pa 24.[66][67] Za podpredsednico je bila izvoljena Julijana Bizjak Mlakar.

31. januarja 2022 je iz stranke, ne pa tudi poslanske skupine, izstopil Branko Simonovič, ki je bil ta čas tudi podpredsednik državnega zbora.[68]

15. februarja 2022 se je sestali organi stranke in podprli skupni nastop DeSUS-a na volitvah s stranko Liberalni demokrati (LIDE).[69] Ker se je LIDE 28. februarja presenetljivo odločila, da na volitvah ne bo nastopila,[70] je DeSUS na volitvah nastopila samostojno.[71]

2022: Izpad iz parlamenta

[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka izpadla iz parlamenta.[72][73] Prejela je 0,66 % in s tem izgubila pravico do financiranja stranke iz proračuna (za to bi potrebovala vsaj odstotek podpore).

Marca 2023 je predsednik stranke Ljubo Jasnič odstopil s položaja in kot vzrok navedel zdravstvene ter osebne razloge. Iz istih razlogov je odstopil tudi generalni sekretar, Bojan Potočnik.[74]

2023: Vrnitev na politično prizorišče po 14. kongresu

[uredi | uredi kodo]

Stranka je konec marca 2023 izvedla virtualni kongres, na katerem so potrdili začasno vodstvo do naslednjega kongresa, ki bo januarja 2024. Vodenje stranke je prevzel Anton Rifelj. Ta je napovedal projektno sodelovanje pri napovedanih reformah, pripravili bodo izhodišča, ki jih bodo usklajevali tudi s civilno družbo in ZDUS. Ob tem je odločno zavrnil združevanje stranke z Gibanjem Svoboda na način, kot sta to storili LMŠ in SAB. Sedež stranke so preselili v Celje.[75]

2024: Evropske volitve in volilni kongres stranke

[uredi | uredi kodo]

Konec leta 2023 je stranka začela pogovore o sodelovanju na evropskih volitvah 2024. O partnerski listi so se pogovarjali z Vladimirjem Prebiličem, a so na seji sveta konec januarja 2024 v stranki to povezovanje zavrnili.[76][77] Za položaj na listi so se nato dogovorili z dolgoletnim mednarodnim dopisnikom RTV Slovenija Urošem Lipuščkom, ki bo nosilec skupne liste z Dobro državo. 10. aprila so podpisali sporazum o sodelovanju, 18. aprila pa javnosti predstavili še celotno kandidatno listo.[78]

Kongres, na katerem bi izvolili novo vodstvo, je bil prvotno načrtovan za 20. april. Stranka je zanj že najela dvorano, nato pa kongres pozabila sklicati.[79] Novi datum kongresa je bil 15. junij, med možnimi kandidati, ki bi se potegovali za predsednika, pa sta se, poleg Marka Bandellija, ki je namero že prej potrdil, omenjala tudi Gorazd Žmavc in Mojca Šetinc Pašek.[80]

Na kongresu stranke dne 15. junija je bil za novega predsednika stranke izvoljen ekonomist in nekdanji minister Vlado Dimovski. Dobil je 86 glasov podpore, njegov protikandidat Vincenc Gajser pa 9 glasov. Ob izvolitvi je dejal, da je glavni cilj stranke vrnitev v parlament.[81]

Vodstvo stranke

[uredi | uredi kodo]

Rezultati volitev

[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1996 do leta 2022 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:

Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada
1996 46.152 4,32 Stagnacija
5 / 90
 Rast 5 6. Koalicija
2000 57.603 5,17 Rast 0,85
4 / 90
 Upad 1 6. Koalicija
2004 39.150 4,04 Upad 1,13
4 / 90
 Stagnacija 0 7. Koalicija
2008 77.612 7,47 Rast 3,43
7 / 90
 Rast 3 4. Koalicija
2011 76.853 6,97 Upad 0,50
6 / 90
 Upad 1 5. Koalicija
(2012-2013)

Koalicija
(2013-2014)

2014 88.968 10,18 Rast 3,21
10 / 90
 Rast 4 3. Koalicija
2018 43.129 4,91 Upad 5,27
5 / 90
 Upad 5 8. Koalicija
(2018-2020)

Koalicija
(2020-2022)

2022 7.840 0,66 Upad 4,25
0 / 90
 Upad 5 17. –

Državnozborske volitve 2011

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2011.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest.[83]

Državnozborske volitve 2014

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2014.

Stranka je na volitvah z 10,18 % odstotki glasov prejela 10 poslanskih mandatov.[84]

Državnozborske volitve 2018

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2018.

Stranka je na volitvah doživela velik padec, saj ji je dalo glas le 4,93 % udeležencev volitev, kar je pomenilo 5 poslanskih mest. Poleg tega v Državni zbor ni bil izvoljen predsednik stranke Karl Erjavec. Slab rezultat je v javnosti in stranki vzbudil glasne pozive k Erjavčevemu odstopu. Ta je nekaj dni po volitvah stranki ponudil odstop, ki pa ga svet stranke na javnem glasovanju ni sprejel.[85]

Državnozborske volitve 2022

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2022.

Stranka se je podala na volitve pod vodstvom Ljuba Jasniča. Sprva so nameravali nastopiti na skupni listi s stranko LIDE, vendar je slednja kasneje napovedala, da se volitev ne bo udeležila. Na volitvah leta 2022 je stranka izpadla iz parlamenta.[72][73] Prejela je 0,66 % in s tem izgubila pravico do financiranja stranke iz proračuna (za to bi potrebovala vsaj odstotek podpore). Predsednik Ljubo Jasnič je dejal, da sta dejanski poraženki volitev SAB in Naša dežela, ki sta se želeli "polastiti bogastva stranke DeSUS", a kasneje prav tako izpadli iz Državnega zbora.[86]

Evropske volitve

[uredi | uredi kodo]
Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto
2004 95.489 21,91 Stagnacija
2 / 7
 Stagnacija 2.a
2009 33.292 7,18 Upad 14,73
0 / 8
 Upad 2 6.
2014 32.662 8,12 Rast 0,94
1 / 8
 Rast 1 4.
2019 27.329 5,67 Upad 2,45
0 / 8
 Upad 1 6.
2024 14.980 2,22 Upad 3,45
0 / 9
 Stagnacija 0 9.b

^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi LDS+DeSUS. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi DeSUS+DD.

Mandatno obdobje
2004–2009 2009–2014 2014–2019 2019–2024 2024–2029
Ivo Vajgl

Volitve v Evropski parlament 2004

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004.

Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je stranka DeSUS sodelovala na skupni listi z LDS. Dobili so 21,91 % glasov, v Evropski parlament sta se uvrstila Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin.[87]

  1. Jelko Kacin
  2. Mojca Drčar Murko
  3. Roman Jakič
  4. Vinko Gobec
  5. Majda Širca
  6. Mima Jaušovec
  7. Miloš Kovačič

Volitve v Evropski parlament 2009

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009.

Stranka je dobila 7,18 % glasov volivcev in ni osvojila nobenega poslanskega mandata.[88].

  1. Karl Erjavec
  2. Marija Gjerkeš Dugonik
  3. Drago Mirošič
  4. Andrejka Majhen
  5. Joško Godec
  6. Silva Savšek
  7. Avgust Heričko

Volitve v Evropski parlament 2014

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014.

Na tokratnih volitvah je stranka zasedla četrto mesto med strankami, dobila je 8,12 % glasov, v Evropski parlament se je uvrstil nosilec liste, Ivo Vajgl.[89]

  1. Ivo Vajgl
  2. Marija Pukl
  3. Izidor Salobir
  4. Ingeborg Ivanek
  5. Bojan Bratina
  6. Jana Jenko
  7. Anton Dragan
  8. Marjana Kotnik Poropat

Volitve v Evropski parlament 2019

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019.

Na volitvah 2019 je stranka dobila 5,67 % glasov volivcev in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.[90]

  1. Igor Šoltes
  2. Damjan Stanonik
  3. Tereza Novak
  4. Zdenka Gajzer
  5. Vitomir Mavrič
  6. Maja Sušec
  7. Peter Boršič
  8. Vesna Dragan

Volitve v Evropski parlament 2024

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024.

Stranka se bo na evropske volitve podala na skupni listi s stranko Dobra država, katere nosilec bo dolgoletni novinar Uroš Lipušček.[91] Partnersko listo so javnosti predstavili 18. aprila v Ljubljani, nanjo so uvrstili tudi ekonomista Bogomirja Kovača ter igralko Sašo Pavček.[92]

Listo so na DVK vložili v četrtek, 9. maja 2024, s podpisi 2017 volivcev.[93]

  1. Uroš Lipušček
  2. Doroteja Novak Gosarič
  3. Anton Balažek
  4. Darinka Mravljak
  5. Drago Bulc
  6. Saša Pavček
  7. Stojan Lipolt
  8. Natalija Tripković
  9. Bogomir Kovač.

Skupna lista z 2,22 % glasov ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu, med sodelujočimi pa je zasedla deveto mesto. Uroš Lipušček je dobil 10.598 preferenčnih glasov, kar je predstavljalo več kot 70 % glasov liste.[94]

Ministri v vladah

[uredi | uredi kodo]
Vlada Minister Funkcija Ministrstvo Mandat Predsednik stranke Predsednik vlade
3.
Jože Globačnik
Janez Drnovšek
4.
Jože Globačnik
Janez Drnovšek
6.
Janko Kušar
Janez Drnovšek
7.
Anton Rous
Anton Rop
8.
Anton Rous

Karl Erjavec

Janez Janša
9.
Ivan Svetlik
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 21. november 2008–10. februar 2012
Karl Erjavec
Borut Pahor
Roko Žarnič
Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor 10. februar 2010–9. maj 2011
Henrik Gjerkeš
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 30. marec 2010–5. maj 2010[95]
Zlata Ploštajner
Ministrica brez resorja Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 21. november 2008–22. oktobra 2009
Henrik Gjerkeš
Minister brez resorja Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 22. oktober 2009[96]–21. december 2010[97]
Duša Trobec Bučan
Ministrica brez resorja Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 11. januar 2011[98][99]–18. april 2011[100]
Karl Erjavec
Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor 21. november 2008–12. februar 2010
10.
Karl Erjavec
Minister za zunanje zadeve Ministrstvo za zunanje zadeve 10. februar 2012–22. februar 2013
Karl Erjavec
Janez Janša
Tomaž Gantar
 Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 10. februar 2012–22. februar 2013
11.
Karl Erjavec
Minister za zunanje zadeve Ministrstvo za zunanje zadeve 20. marec 2013–13. julij 2014
Karl Erjavec
Alenka Bratušek
Tomaž Gantar
 Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 20. marec 2013–25. november 2013
12.
Karl Erjavec
Minister za zunanje zadeve Ministrstvo za zunanje zadeve 18. september 2014–13. september 2018
Karl Erjavec
Miro Cerar
Irena Majcen
Ministrica za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor 18. september 2014–13. september 2018
Anton Peršak
Minister za kulturo Ministrstvo za kulturo 20. maj 2016–13. september 2018
Gorazd Žmavc
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu 18. september 2014–13. september 2018
Julijana Bizjak Mlakar
Ministrca za kulturo Ministrstvo za kulturo 18. september 2014–25. april 2016
13.
Karl Erjavec
Minister za obrambo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije 13. september 2018-13. marec 2020
Karl Erjavec (do 2020)

Aleksandra Pivec (2020)

Marjan Šarec
Aleksandra Pivec
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije 13. september 2018-13. marec 2020
14.
Jože Podgoršek
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije 15. oktober 2020–1. junij 2022
Aleksandra Pivec (2020)

Tomaž Gantar (2020)

Karl Erjavec (5. 12. 2020-10. 3. 2021)

Janez Janša
Tomaž Gantar
 Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 13. marec 2020–18. december 2020
Aleksandra Pivec
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije 13. marec 2020–15. oktober 2020

Kritike in kontroverze

[uredi | uredi kodo]

V času izbruha Afere Patria, je bil Karl Erjavec na funkciji obrambnega ministra. Tožilstvo mu je očitalo površnosti in posledično oškodovanje države za 16,8 milijonov evrov.[101][102] Afera naj bi vplivala tudi na to, da v naslednji, 9. vladi Republike Slovenije, premier Borut Pahor Erjavca ni imenoval na obrambni resor, ampak na mesto ministra za okolje in prostor. Tam je Erjavčevo ravnanje na ministrstvu sprožilo škandal z ravnanjem odpadkov, konkretno s sistem ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki ter ravnanja z odpadno embalažo.[103] Računsko sodišče Republike Slovenije, ki ga je takrat vodil Igor Šoltes, je predsednika vlade Boruta Pahorja pozvalo k odstavitvi Erjavca z mesta ministra. Slednji je zadevo označil za banalno ter se spraševal, ali je res odgovornost ministra, da "poskrbi za vsako kanto posebej v tej državi." Pahor je v Državni zbor vložil predlog razrešitve ministra.[104]

Aleksandra Pivec je bila pred prevzemom funkcije predsednice DeSUS vpletena v t.i. Afero SRIPT; ga. Pivec je v času, ko je delala kot državna sekretarka v uradu za zamejce, za sodelovanje pri projektu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (SRIPT) prejela 35.000€ plačila kljub temu, da ni dokazov, da bi pri projektu dejansko sodelovala, prejemka pa ni prijavila KPK, zaradi česar je bil proti njej sprožen postopek. KPK je prav tako ugotovila, da ga. Pivec ni prijavila dodatnega raziskovalnega dela in je s tem kršila zakon o integriteti, poleg tega pa so tudi obstajali dvomi, če je avtorsko delo dejansko njeno. Postopki v zvezi z afero so se odvijali v času, ko je ga. Pivec prevzela vodstvo DeSUS. V SDS so med tem zaradi vpletenosti ga. Pivec v omenjene afere pripravljali 6 sklepov proti Pivčevi, med drugim predlog forenzične preiskave avtorstva njenih domnevnih del. SDS je nato brez pojasnil umaknil vse postopke proti Aleksandri Pivec, kmalu za tem pa je DeSUS pod njenim vodstvom vstopil v koalicijo s SDS, zato obstaja možnost, da je prišlo do dogovora med Pivčevo in SDS pri katerem bi SDS preiskave izrabila za vpliv na A. Pivec za pridobitev političnih uslug.[105][106]

Stranka DeSUS je po zamenjavi vodje stranke z Aleksandro Pivec prelomila predvolilno obljubo, da DeSUS ne bo vstopil v vladno koalicijo s stranko SDS.[107] Prelom DeSUS-ove predvolilne obljube je eden izmed kritik protestnikov med protivladni protesti v Sloveniji (2020–).

Seznam predsednikov

[uredi | uredi kodo]
# Ime Začetek mandata Konec mandata
1.
Ivan Sisinger
1990
1991
2.
Rado Lipič
1991
1993
3.
Jože Globačnik
1993
1999
4.
Janko Kušar
1999
2002
5.
Anton Rous
2002
2005
6.
Karl Viktor Erjavec
2005
18. januar 2020
7.
Aleksandra Pivec
18. januar 2020
9. september 2020
(-)
Tomaž Gantar v. d.
9. september 2020
5. december 2020
8.
Karl Viktor Erjavec
5. december 2020
10. marec 2021
(-)
Anton Balažek v. d.
10. marec 2021
31. marec 2021
(-)
Brigita Čokl v. d.
31. marec 2021
19. junij 2021
9.
Ljubo Jasnič
19. junij 2021
2. marec 2023
(-)
Anton Rifelj v. d.
2. marec 2023
15. junij 2024
10.
Vlado Dimovski
15. junij 2024

Vidnejši člani stranke

[uredi | uredi kodo]
  • Franc Jurša (vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Ljutomer)
  • Irena Majcen (nekdanja ministrica za okolje in prostor, nekdanja županja Občine Slovenska Bistrica, podpredsednica stranke DeSUS)
  • Vasja Klavora (nekdanji podpredsednik DZ)
  • Meta Vesel Valentinčič (nekdanja državna sekretarka)
  • Gorazd Žmavc (nekdanji minister za Slovence po Svetu in v zamejstvu)

Nekdanji člani

[uredi | uredi kodo]
  • Karl Erjavec (bivši predsednik stranke, minister za obrambo, nekdanji minister za zunanje zadeve, nekdanji minister za okolje in prostor, nekdanji minister za obrambo, nekdanji državni sekretar), izstopil 10. marca 2021
  • Aleksandra Pivec (nekdanja predsednica stranke, nekdanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), izstopila
  • Uroš Prikl (nekdanji poslanec in državni sekretar)[108]
  • Tomaž Gantar (nekdanji večkratni minister za zdravje, nekdanji župan Občine Piran), izstopil 25. marca 2021[109]
  • Jože Podgoršek (kmetijski minister, članstvo v stranki mu je poteklo, ker po izstopu DeSUS iz koalicije ni odstopil kot minister)[109]
  • Robert Polnar (poslanec), stranka ga je izključila
  • Ivo Vajgl (nekdanji minister za zunanje zadeve in evropski poslanec v mandatu 2014-2019)
  • Peter Vilfan (nekdanji namestnik vodje poslanske skupine, športni komentator in nekdanji košarkar)
  • Bojan Potočnik (vojaški ataše in nekdanji generalni direktor policije).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »RTV 4D: Razkol v DeSUS-u«. Politikis. Pridobljeno 10. marca 2021.
  2. ↑ »Pivčeva bo imela več časa za družino«. Dnevnik. 9. september 2020.
  3. ↑ »Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa«. rtvslo.si. 18. januar 2020. Pridobljeno 18. januarja 2020.
  4. ↑ Brezovšek, Marjan; Haček, Miro; Kukovič, Simona (2016). Slovenska politika in država. Fakulteta za družbene vede. str. 166-167. ISBN 9789612358006.
  5. ↑ »STA: Slovenija dobila 14. vlado«. www.sta.si. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  6. ↑ »Karl Erjavec v pismu članom: Ne dovolimo si, da bi naš Desus padel v primež drugih političnih strank«. www.vecer.com. 15. januar 2020. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  7. ↑ »Pivec Erjavcu: »Svojo nesposobnost skrivate za ideologijo in bojem proti fašizmu««. Mladina.si. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  8. ↑ »Izidi volitev«. volitve.dvk-rs.si. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  9. ↑ »Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  10. ↑ »V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 14. novembra 2019.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Svet24.si - Teflonski Erjavec se boji ministrice Aleksandre Pivec«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 17. januarja 2020.
  12. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 17. januarja 2020.
  13. ↑ »Ministrica Pivec: Šarcu sem pripravljena ponuditi svoj odstop«. RTVSLO.si. Pridobljeno 17. januarja 2020.
  14. ↑ »Ministrica Aleksandra Pivec na pogovor k Šarcu: Lahko tudi odstopim«. zurnal24.si. Pridobljeno 17. januarja 2020.
  15. ↑ »Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. januarja 2020.
  16. ↑ »"Novega ministra bo absolutno težko spraviti skozi parlament"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. januarja 2020.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video«. siol.net. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  18. ↑ Jančič, Vir: spletni časopis/ Peter. »Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si«. www.demokracija.si. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  19. ↑ »Izolski župan bo sam plačal za eno od sob ob prenočitvi Pivčeve #video«. siol.net. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  20. ↑ »Izolski župan Markočič bo obisk ministrice Pivčeve pojasnjeval tudi občinskim svetnikom«. Revija Reporter. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  21. ↑ »Jurša: Pivčeva naj nemudoma odstopi«. zurnal24.si. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  22. ↑ »DeSUS: Številna pisma podpore delu ministrice Aleksandre Pivec«. Prlekija-on.net. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  23. ↑ »Aleksandra Pivec odstopila, DeSUS bo do kongresa vodil Tomaž Gantar«. rtvslo.si. 9. september 2020. Pridobljeno 9. septembra 2020.
  24. ↑ »Pivčeva ne bo več podpredsednica vlade. Bo 'padla' tudi kot ministrica?«. www.24ur.com. Pridobljeno 13. septembra 2020.
  25. ↑ 25,0 25,1 »Poslanci DeSUS in Gantar Janši predlagajo razrešitev Pivčeve s položaja ministrice«. siol.net. Pridobljeno 28. septembra 2020.
  26. ↑ »Janša v državni zbor poslal predlog o razrešitvi Pivčeve: Ministrici se zahvaljujem za uspešno vodenje resorja«. www.vecer.com. 1. oktober 2020. Pridobljeno 1. oktobra 2020.
  27. ↑ »Aleksandra Pivec ni več ministrica, DZ seznanjen z njenim odstopom«. rtvslo.si. 5. oktober 2020. Pridobljeno 5. oktobra 2020.
  28. ↑ »Za položaj predsednika DeSUS naj bi se potegoval tudi Karl Erjavec«. www.24ur.com. Pridobljeno 6. oktobra 2020.
  29. ↑ »DeSUS pred pomembno odločitvijo: odločajo o novem predsedniku stranke«. siol.net. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  30. ↑ »Erjavec na pogovorih z Janšo in Damijanom«. zurnal24.si. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  31. ↑ »Tudi Karl Erjavec z Jožetom P. Damijanom«. www.delo.si. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  32. ↑ »Erjavec na sedežu SMC, Počivalšek naj bi postavil ceno sodelovanja na desni«. www.24ur.com. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  33. ↑ »STA: Poslanci DeSUS dogovorjeni, da bodo enotni in na vrat na nos ne bodo zapuščali koalicije«. www.sta.si. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  34. ↑ »Karl Erjavec je možna opcija za mandatarja«. www.delo.si. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  35. ↑ L, A. (24. november 2020). »Karl Erjavec najprej na čelo Desusa, potem naskok na premierski stol?«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  36. ↑ »(VIDEO) Bo Karl Erjavec namesto Jožeta P. Damijana kandidat za mandatarja koalicije ustavnega roka, ki naj bi mu za prestop Desus-a ponudila celo mandatarsko mesto? – Erjavec premagal še eno oviro za prevzem Desus-a, saj je Dominik Šteiner odstopil od kandidature – TOPNEWS.si«. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  37. ↑ Merše, Peter (27. november 2020). »Robert Polnar: Ukvarjanje z gospodom Damijanom bi bila klavrna izraba mojega življenjskega časa«. Domovina. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  38. ↑ »Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ«. rtvslo.si. 7. december 2020. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  40. ↑ 40,0 40,1 »Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video«. siol.net. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  41. ↑ 41,0 41,1 STA (11. december 2020). »Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino«. www.primorske.si. Primorske novice. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  42. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Dnevnik«. RTV 4D. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  43. ↑ Požar, Bojan (9. december 2020). »twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272«. Twitter. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  44. ↑ Mayer, Mirko (9. december 2020). »twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665«. Twitter. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  45. ↑ »Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video«. siol.net. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  46. ↑ »Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. decembra 2020.
  47. ↑ »DZ že seznanjen z odstopom ministra Gantarja«. www.24ur.com. Pridobljeno 18. decembra 2020.
  48. ↑ »Erjavec: Smo proti orbanizaciji. Janša: Kadri DeSUS-a naj se odločijo, kje so«. rtvslo.si. 17. december 2020. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  49. ↑ 49,0 49,1 »Jurša: DeSUS ne bo ekstremna opozicija; Erjavec: Nezaupnica v sredo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  50. ↑ »Izvršni odbor DeSUS-a, kjer ni bilo vseh poslancev, pričakuje podporo nezaupnici«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. februarja 2021.
  51. ↑ »Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  52. ↑ »Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov«. www.24ur.com. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  53. ↑ »Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi«. siol.net. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  54. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Dnevnik«. RTV 4D. Pridobljeno 16. februarja 2021.
  55. ↑ »Erjavec: DeSUS ne bo članica KUL«. siol.net. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  56. ↑ »Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge«. RTVSLO.si. Pridobljeno 8. marca 2021.
  57. ↑ »Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2021.
  58. ↑ »Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. marca 2021.
  59. ↑ »Erjavec odstopil s položaja predsednika in izstopil iz stranke DeSUS«. SiolNET. 10. marec 2021. Pridobljeno 10. marca 2021.
  60. ↑ »Erjavec izstopil iz DeSUS-a; do kongresa bo stranko vodil podpredsednik Anton Balažek«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2021.
  61. ↑ »Vodenje DeSUS-a do kongresa prevzema Brigita Čokl, Balažek odslej podpredsednik«. MMC RTVSLO. 31. marec 2021. Pridobljeno 1. aprila 2021.
  62. ↑ »DeSUS: Anton Balažek odstopil kot začasni vodja stranke«. SiolNET. 31. marec 2021. Pridobljeno 1. aprila 2021.
  63. ↑ »Čokl: Odločati se moramo za blaginjo ljudi, ne politične elite«. www.24ur.com. Pridobljeno 9. aprila 2021.
  64. ↑ »Razkol med vodstvom DeSUS-a in poslanci. Komunikacija prek odvetnika?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. aprila 2021.
  65. ↑ »V DeSUS dosegli dogovor. Delovali bodo kot stranka sredine«. SiolNET. 12. april 2021. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  66. ↑ »Novi predsednik stranke DeSUS je Ljubo Jasnič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. junija 2021.
  67. ↑ »Vodenje DeSUS prevzema Ljubo Jasnič«. siol.net. Pridobljeno 20. junija 2021.
  68. ↑ »Branko Simonovič izstopil iz DeSUS-a«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. januarja 2022.
  69. ↑ »STA: DeSUS in LIDE na volitve s skupno kandidatno listo«. www.sta.si. Pridobljeno 15. februarja 2022.
  70. ↑ C, G. »Zorčič: Napaka je, da se preostale liberalne stranke niso sposobne povezovati«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. aprila 2024.
  71. ↑ »DeSUS gre na volitve sam, poslanci bežijo k Pivčevi in Golobu«. Revija Reporter. Pridobljeno 10. aprila 2024.
  72. ↑ 72,0 72,1 volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati. Pridobljeno 25. aprila 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  73. ↑ 73,0 73,1 »Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  74. ↑ »Z vrha stranke upokojencev odstopil Ljubo Jasnič«. 24ur.com. Pridobljeno 2. marca 2023.
  75. ↑ »DeSUS se vrača na politično prizorišče in napoveduje projektno sodelovanje pri napovedanih reformah«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  76. ↑ »DeSUS se vrača na politično prizorišče in napoveduje projektno sodelovanje pri napovedanih reformah«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  77. ↑ »V Desusu so se odločili, da z Vladimirjem Prebiličem ne bodo sodelovali«. n1info.si. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  78. ↑ »Uroš Lipušček se podaja na evropske volitve. Nosilec katere liste bo«. n1info.si. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  79. ↑ »Stranka upokojencev najela dvorano, nato pa pozabila sklicati kongres«. 24ur.com. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  80. ↑ »14. izredna seja Sveta DeSUS« (PDF). desus.si. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  81. ↑ »Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. junija 2024.
  82. ↑ »DeSUS: Želimo postati odločujoča stranka!«. desus.si. Pridobljeno 5. oktobra 2024.
  83. ↑ RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
  84. ↑ »Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci«. Delo d.d. 21. julij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  85. ↑ »Erjavec ostaja predsednik Demokratične stranke upokojencev«. MMC RTV-SLO. 15. junij 2018. Pridobljeno 18. avgusta 2018.
  86. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  87. ↑ »Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004«. dvk-rs.si. Pridobljeno 16. aprila 2024.
  88. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2009«. dvk-rs.si. Pridobljeno 16. aprila 2024.
  89. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2014«. www.volitve.gov.si. Pridobljeno 16. aprila 2024.
  90. ↑ »Izidi glasovanja za celotno Slovenijo«. dvk-rs.si. Pridobljeno 16. aprila 2024.
  91. ↑ »Uroš Lipušček bo skupni kandidat Desusa in Dobre države«. Pridobljeno 15. aprila 2024.
  92. ↑ »Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. aprila 2024.
  93. ↑ »Stranki DeSUS in Dobra država vložili skupno listo kandidatov za evropske volitve«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. maja 2024.
  94. ↑ »Izidi glasovanja«. volitve.dvk-rs.si. Pridobljeno 27. junija 2024.
  95. ↑ SVLR.gov.si - Minister dr. Henrik Gjerkeš predal posle novoizvoljenemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano[mrtva povezava]
  96. ↑ RTVSLO.si - Henrik Gjerkeš je novi minister
  97. ↑ SVLR.gov.si - Dr. Henrik Gjerkeš odstopil s položaja ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj[mrtva povezava]
  98. ↑ SiOL.net - Trobec Bučanova nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
  99. ↑ SVLR.gov.si - Duša Trobec Bučan nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko[mrtva povezava]
  100. ↑ RTVSLO.si - Duša Trobec Bučan odstopila
  101. ↑ D, Ivan Sokić, V. »Politični škandali taflonskega ministra Karla Erjavca! Prvič je odletel zaradi smeti, čas je, da tudi zaradi nezakonitega prisluškovanja! - demokracija.si«. www.demokracija.si. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  102. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  103. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  104. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
  105. ↑ »Svet24.si - Čigava ujetnica je predsednica Desusa Aleksandra Pivec?«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 28. junija 2020.
  106. ↑ »Aleksandra Pivec na bolniški zaradi težav s hrbtenico, položaj ji majejo afera SRIPT, afera čevapčiči in Karl Erjavec«. Dnevnik. Pridobljeno 28. junija 2020.
  107. ↑ »"Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  108. ↑ »Po Erjavcu stranko DeSUS zapušča tudi Uroš Prikl«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. marca 2021.
  109. ↑ 109,0 109,1 »Po Erjavcu in Priklu izstopil še Gantar, Jožetu Podgoršku prenehalo članstvo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. marca 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Demokratična_stranka_upokojencev_Slovenije&oldid=6337633«