Enlil-nadin-apli

Enlil-nādin-apli
Enlil-nādin-apli
Kralj Babilona
	Kudurru Gula-ereš iz Enlil-nadin-aplijevega obdobja
Vladanje	okoli 1099–1096 pr. n. št.
Predhodnik	Nabû-kudurrī-uṣur
Naslednik	Marduk-nādin-aḫḫē
Rojstvo	12. stoletje pr. n. št.
Smrt	11. stoletje pr. n. št.
Rodbina	Druga isinska dinastija

Enlil-nādin-apli, "Enlil (je) dajalec dediča", je bil peti kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1099–1096 pr. n. št. Bil je sin in naslednik kralja Nabu-kudurri-usurja,^{[n 2]} bolj znanega kot Nebukadnezar I. V uporu, ki ga je vodil njegov stric Marduk-nadin-ahhe, je bil odstavljen.

Življenje

Kudurru iz temnega apnenca iz obdobja Enlil-nadin-aplija;^{[n 3]} Muzej Univerze Filadelfija

O njegovem kratkem vladanju priča nekaj sodobnih artefaktov. Njegovo ime in vladarski naslov sta napisana na bodalu iz lorestanskega brona. Na kudurruju^{[n 3]} je zapisan izid preiskave o lastništvu majhne parcele, ki jo je zahtevalo tempeljsko posestvo, in jo je sprožil kralj v četrtem letu svojega vladanja. Ekarra-ekiša in Eanna-šuma-iddina, guvernerja Bit-Sin-magirja in Pomorja sta bila obtožena v preiskavi, ki je ugodila tožbi na podlagi dejanj kralja Gulkišarja, ki je "za Nanse, svojo božansko gospodarico, potegnil mejo zemlje." V zapisu je morda najstarejša navedba velike časovne razlike, saj pravi, da je od vladanja Gulkišarja, šestega kralja Pomorja, do vladanja Enlil-nadin-aplijevega očeta Nebukadnezarja I. minilo 696 let.^[2]

Iz tega obdobja naj bi bil tudi nedatiran Gula-erešev kudurru (na sliki),^{[n 1]} ker je na njem upodobljen isti guverner Pomorja Eanna-šuma-iddina, ki je tokrat podelil 5 kurov zemlje svojemu služabniku.^[3] Zapis je omembe vreden zaradi obilja kletev:

"…naj ga Anu, Enlil, Ea in Ninmah, veliki bogovi, prekolnejo s hudobnim prekletstvom, ki se ga ni mogoče znebiti, naj mu raztrgajo drobovje in iztrgajo njegovo seme! Naj greh, veliki gospod, z gobavostjo kakor z oblačilom obleče njegovo telo, da bo lahko prebival ob zidu svojega mesta!..."^[4]

— Gula-erešev kudurru, kolona 2, vrstice 23 do 25, kolona 3, vrstice 1 to 5.

Walkerjeva Kronika pripoveduje o njegovi kampanji proti Asiriji (Assur) in njegovem kasnejšem strmoglavljenju:

"Enlil-nādin-apli, sin Nabû-kudurrī-uṣurja, je odkorakal v Assur, da bi (ga) osvojil. [Marduk-nādin-aḫḫē, brat N]abû-kudurrī-uṣurja, in plemiči so se mu uprli. Ko se je Enlil-nādin-apli vrnil v svojo deželo in svoje mesto, so ga ubili z m[ečem]."^[5]

Napisi

↑ ^1,0 ^1,1 Kudurru BM 102485 iz temnega apnenca.
↑ King List C, 5.
↑ ^3,0 ^3,1 Kudurru CBM 13, objavljen kot BE I/1 83.

Opomba

↑ Starejše študije so predvidevale, da je Marduk-kabit-ahhešu, ustanovitelj Druge isinske dinastije, prvih nekaj let vladal sočasno z zadnjim kasitskim kraljem. Nedavne raziskave (Beaulieu, 2018) so pokazale, da ni bilo tako. Enlil-nadin-aplijevo vladanje, ki je bilo v preteklosti datirano v leta okoli 1103–1100 pr. n. št., je po Beaulieujevem revidiranem datiranju prestavljeno v leta 1099–1096 pr. n. št.^[1]

Sklici

↑ Beaulieu, Paul-Alain (2018). A History of Babylon, 2200 BC - AD 75. Pondicherry: Wiley. str. 154–155. ISBN 978-1405188999.
↑ Odette Boivin (2016). »15) On the origin of the goddess Ištar-of-the-Sealand, Ayyabītu«. Nouvelles Assyriologiques Brèves et Utilitaires (NABU) (1 (Mars)): 25.
↑ J. A. Brinkman (1968). A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 118.
↑ L. W. King (1912). Babylonian boundary-stones and memorial tablets in the British Museum. London: British Museum. str. 78.
↑ C.B.F. Walker (Maj 1982). »Babylonian Chronicle 25: A Chronicle of the Kassite and Isin II Dynasties«. V G. van Driel (ur.). Assyriological Studies presented to F. R. Kraus on the occasion of his 70th birthday. Netherlands Institute for the Near East. str. 402.

Vladarski nazivi
Enlil-nadin-apli Četrta babilonska dinastija (Druga isinska dinastija) Rojen: ni znano Umrl: 1099 pr. n. št.
Predhodnik: Nabu-kudurri-ušur I.	Kralj Babilona okoli 1099—1096 pr. n. št.	Naslednik: Marduk-nadin-ahhe

[dark-1] 1,0 ^1,1 Kudurru BM 102485 iz temnega apnenca.

[4] King List C, 5.

[kudurru-5] 3,0 ^3,1 Kudurru CBM 13, objavljen kot BE I/1 83.

[3] Starejše študije so predvidevale, da je Marduk-kabit-ahhešu, ustanovitelj Druge isinske dinastije, prvih nekaj let vladal sočasno z zadnjim kasitskim kraljem. Nedavne raziskave (Beaulieu, 2018) so pokazale, da ni bilo tako. Enlil-nadin-aplijevo vladanje, ki je bilo v preteklosti datirano v leta okoli 1103–1100 pr. n. št., je po Beaulieujevem revidiranem datiranju prestavljeno v leta 1099–1096 pr. n. št.^[1]

[2] Beaulieu, Paul-Alain (2018). A History of Babylon, 2200 BC - AD 75. Pondicherry: Wiley. str. 154–155. ISBN 978-1405188999.

[6] Odette Boivin (2016). »15) On the origin of the goddess Ištar-of-the-Sealand, Ayyabītu«. Nouvelles Assyriologiques Brèves et Utilitaires (NABU) (1 (Mars)): 25.

[brinkman-7] J. A. Brinkman (1968). A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 118.

[8] L. W. King (1912). Babylonian boundary-stones and memorial tablets in the British Museum. London: British Museum. str. 78.

[walker-9] C.B.F. Walker (Maj 1982). »Babylonian Chronicle 25: A Chronicle of the Kassite and Isin II Dynasties«. V G. van Driel (ur.). Assyriological Studies presented to F. R. Kraus on the occasion of his 70th birthday. Netherlands Institute for the Near East. str. 402.

[n 1]

[a]

[n 2]

[n 3]

[2]

[3]

[4]

[5]

[1]