Ksenon

Ksenon, ₅₄Xe
	S ksenonom napolnjena cev - žari svetlo modro
Ksenon
Izgovarjava	IPA: [ˈkseːnɔn]
Videz	brezbarven plin, žari modro v električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Xe)	131,293(6)
Ksenon v periodnem sistemu
	jod ← ksenon → cezij
Vrstno število (Z)	54
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−111,75 °C
Vrelišče	−108,099 °C
Gostota (pri STP)	5,894 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	2,942 g/cm3
Trojna točka	−111,745 °C, 81,77 kPa
Kritična točka	16,583 °C, 5,842 MPa
Talilna toplota	2,27 kJ/mol
Izparilna toplota	12,64 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	21,01 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +4, +6, +8 (redko več kot 0; šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,6
Ionizacijske energije	1.: 1170,4 kJ/mol ; 2.: 2046,4 kJ/mol ; 3.: 3099,4 kJ/mol ; ;
Kovalentni polmer	140±9 pm
Van der Waalsov polmer	216 pm
	Spektralne črte ksenona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	gas: 178 m·s−1; liquid: 1090 m/s
Toplotna prevodnost	5,65×10−3 W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−43,9·10−6 cm3/mol (298 K)
Številka CAS	7440-63-3
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	William Ramsay in Morris Travers (1898)
Najpomembnejši izotopi ksenona
	Kategorija: Ksenon; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54. Ta zelo težak žlahtni plin, brez barve in vonja, se pojavlja v ozračju v sledovih. Ksenon je bil del prve sintetizirane spojine žlahtnega plina.

Zunanje povezave

ksenon (video), University of Nottingham

Poglejte si besedo ksenon ali Ksenon v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ »Xenon«. Gas Encyclopedia. Air Liquide. 2009.
↑ ^3,0 ^3,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.123. ISBN 1439855110.
↑ Hwang, Shuen-Cheng; Weltmer, William R. (2000). »Helium Group Gases«. Kirk-Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. str. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01. ISBN 0-471-23896-1.
↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
↑ »Observation of two-neutrino double electron capture in ¹²⁴Xe with XENON1T«. Nature. 568 (7753): 532–535. 2019. doi:10.1038/s41586-019-1124-4.
↑ Albert, J. B.; Auger, M.; Auty, D. J.; Barbeau, P. S.; Beauchamp, E.; Beck, D.; Belov, V.; Benitez-Medina, C.; Bonatt, J.; Breidenbach, M.; Brunner, T.; Burenkov, A.; Cao, G. F.; Chambers, C.; Chaves, J.; Cleveland, B.; Cook, S.; Craycraft, A.; Daniels, T.; Danilov, M.; Daugherty, S. J.; Davis, C. G.; Davis, J.; Devoe, R.; Delaquis, S.; Dobi, A.; Dolgolenko, A.; Dolinski, M. J.; Dunford, M.; in sod. (2014). »Improved measurement of the 2νββ half-life of ¹³⁶Xe with the EXO-200 detector«. Physical Review C. 89. arXiv:1306.6106. Bibcode:2014PhRvC..89a5502A. doi:10.1103/PhysRevC.89.015502.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] »Xenon«. Gas Encyclopedia. Air Liquide. 2009.

[b92-3] 3,0 ^3,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.123. ISBN 1439855110.

[4] Hwang, Shuen-Cheng; Weltmer, William R. (2000). »Helium Group Gases«. Kirk-Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. str. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01. ISBN 0-471-23896-1.

[5] Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[6] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[xenon1T-7] »Observation of two-neutrino double electron capture in ¹²⁴Xe with XENON1T«. Nature. 568 (7753): 532–535. 2019. doi:10.1038/s41586-019-1124-4.

[Albert2013-8] Albert, J. B.; Auger, M.; Auty, D. J.; Barbeau, P. S.; Beauchamp, E.; Beck, D.; Belov, V.; Benitez-Medina, C.; Bonatt, J.; Breidenbach, M.; Brunner, T.; Burenkov, A.; Cao, G. F.; Chambers, C.; Chaves, J.; Cleveland, B.; Cook, S.; Craycraft, A.; Daniels, T.; Danilov, M.; Daugherty, S. J.; Davis, C. G.; Davis, J.; Devoe, R.; Delaquis, S.; Dobi, A.; Dolgolenko, A.; Dolinski, M. J.; Dunford, M.; in sod. (2014). »Improved measurement of the 2νββ half-life of ¹³⁶Xe with the EXO-200 detector«. Physical Review C. 89. arXiv:1306.6106. Bibcode:2014PhRvC..89a5502A. doi:10.1103/PhysRevC.89.015502.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]