Pojdi na vsebino

Jupitrovi naravni sateliti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Odkrivanje Jupitrovih naravnih satelitov

[uredi | uredi kodo]

Prva odkritja

[uredi | uredi kodo]
Galilejevi sateliti. Od leve proti desni, razporejeni po naraščajoči oddaljenosti od Jupitra: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.

Prve štiri Jupitrove naravne satellite je opazil 7. in 8. januarja leta 1619 Galileo Galilei. To so bili Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Ti naravni sateliti danes tvorijo skupino Galilejevih satelitov in so daleč največja telesa okrog Jupitra, saj preostalih 59 naravnih satelitov predstavlja le 0,003% skupne krožeče mase.

Možno je tudi, da je že leta 362 pr. n. št. opazoval Jupitrove naravne satelite astronom Gan De. Ob Galilejevem odkritju naravnih satelitov, so bili ti edina znana telesa, ki so krožila okrog drugega telesa, ki ni bilo Zemlja.

V naslednjih štiristo letih so bile odkrite še naslednje Jupitrove lune: Amalteja leta 1892, Himalija leta 1904, Elara leta 1905, Pasifaja leta 1908, Sinopa leta 1914, Liziteja in Karma leta 1938 ter Ananka leta 1915. Leta 1974 so odkrili luno Leda in leta 1975 še luno Temisto , ki so ju pozneje ‘izgubili’ in ponovno ‘našli’ leta 2000.

Voyager

[uredi | uredi kodo]

Ko je prišla sonda Voyager 1 leta 1979 do Jupitra so na njenih posnetkih (marca) odkrili še dve luni Metis in Teba. Nekaj measecev pozneje (julija) pa je sonda Voyager 2 posnela še luno Adrastejo.

Zadnja odkritja

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1979 do 1999 ni bila odkrita nobena nova Jupitrova luna. Leta 1999 so v programu Spacewatch odkrili nov asteroid, za katrega se je pozneje izkazalo, da je Jupitrova luna. Imenovali so jo Kaliroja.

Leta 2000 je večje število Jupitrovih lun odkrila skupina, ki sta jo vodila Scott S. Sheppard in David C. Jewitt na Astronomskem inštitutu Univerze Havajev. V tem letu je bilo odkritih 10 lun. Leta 2001 so odkrili še 11 novih lun.

Leta 2006 je bilo znanih že 63 naravnih satelitov, kar je največ v Osončju. Pričakujejo, da bodo našli še več naravnih satelitov s premerom manj kot 1 km.

Pregled Jupitrovih naravnih satelitov

[uredi | uredi kodo]

Retrogradni nepravilni sateliti niso obarvani.

zap.št. oznaka ime začasna oznaka velika polos
[km]
izsrednost naklon tira
[°]
obhodna doba
[dnevi]
premer
[km]
masa
[kg]
leto
odkritja
skupina
1 I Io   421.800 0,004 0,036 1,77 3643 8,9.10 22 1610 Galilejeva
2 II Evropa   671.100 0,009 0,467 3,55 3122 4,8.10 22 1610 Galilejeva
3 III Ganimed   1.070.400 0,001 0,172 7,16 5262 1,5.10 23 1610 Galilejeva
4 IV Kalisto   1.882.700 0,007 0,307 16,69 4821 1,1. 10 23 1610 Galilejeva
5 V Amalteja   181.400 0,003 0,389 0,50 168 2,1.10 18 1892 Amaltejina
6 VI Himalija   11.461.000 0,162 27,5 250,56 160 6,7.10 18 1904 Himalijina
7 VII Elara   11.741.000 0,217 26,63 259,64 78 8,7. 10 17 1905 Himalijina
8 VIII Pasifaja   23.624.000 0,409 151,4 708,0 56 3,0. 10 17 1908 Pasifajina
9 IX Sinopa   23.939.000 0,250 158,1 724,5 38 7,6. 10 16 1914 Pasifajina
10 X Liziteja   11.717.000 0,112 28,30 259,20 38 6,3. 10 16 1938 Himalijina
11 XI Karma   23.404.000 0,253 164,9 702,3 46 1,3. 10 17 1938 Karmina
12 XII Ananka   21.276.000 0,244 148,9 610,5 28 3,0 10 16 1951 Anankina
13 XIII Leda   11.165.000 0,164 27,46 240,9 18 1,1. 10 16 1974 Himalijina
14 XIV Teba S/1979 J 2 221.900 0,018 1,070 0,68 98 7,6. 10 17 1980 Amaltejina
15 XV Adrasteja S/1979 J 1 128.900 0,002 0,027 0,30 16 1,9. 10 16 1979 Amaltejina
16 XVI Metis S/1979 J 3 128.100 0,001 0,021 0,30 44 9,6. 10 16 1980 Amaltejina
17 XVII Kaliroja S/1999 J 1 24.102.000 0,283 147,1 758,8 9 8,7. 10 14 2000 Pasifajina
18 XVIII Temisto S/2000 J 1
= S/1975 J 1
7.507.000 0,242 43,08 130,0 9 6,9. 10 14 1975/2000 ni v skupini
19 XIX Megaklita S/2000 J 8 23.806.000 0,421 152,8 752,8 6 2,1. 10 14 2001 Pasifajina
20 XX Tajgeta S/2000 J 9 23.360.000 0,252 165,2 732,2 5 1,6. 10 14 2001 Karmina
21 XXI Haldena S/2000 J 10 23.179.000 0,251 165,2 723,8 4 7,5. 10 13 2001 Karmina
22 XXII Harpalika S/2000 J 5 21.105.000 0,226 148,6 623,3 4 1,2. 10 14 2001 Anankina
23 XXIII Kalika S/2000 J 2 23.583.000 0,245 165,2 743,0 5 1,9. 10 14 2001 Karmina
24 XXIV Jokasta S/2000 J 3 21.269.000 0,216 149,4 631,5 5 1,9. 10 14 2001 Anankina
25 XXV Erinoma S/2000 J 4 23.279.000 0,266 164,9 728,3 3 4,5. 10 13 2001 Karmina
26 XXVI Isonja S/2000 J 6 23.217.000 0,246 165,2 725,5 4 7,5. 10 13 2001 Karmina
27 XXVII Praksidika S/2000 J 7 21.147.000 0,230 149,0 625,30 7 4,3 10 14 2001 Anankina
28 XXVIII Avtonoja S/2001 J 1 23.039.000 0,334 152,9 762,7 4 9,0 10 13 2001 Pasifajina
29 XXIX Tiona S/2001 J 2 20.940.000 0,229 148,5 627,3 4 9,0 10 13 2001 Anankina
30 XXX Hermipa S/2001 J 3 21.131.000 0,210 150,7 633,9 4 9,0 10 13 2002 Anankina
31 XXXI Aitna S/2001 J 11 23.231.000 0,264 165,1 730,2 3 4,5 10 13 2002 Karmina
32 XXXII Evridoma S/2001 J 4 22.865.000 0,276 150,3 717,3 3 4,5 10 13 2002 Pasifajina
33 XXXIII Evanta S/2001 J 7 20.799.000 0,232 148,9 620,6 3 4,5 10 13 2002 Anankina
34 XXXIV Evporija S/2001 J 10 19.302.000 0,144 145,8 550,74 2 1,5 10 13 2002 Anankina
35 XXXV Orthozija S/2001 J 9 20.721.000 0,281 145,9 622,6 2 1,5 10 13 2002 Anankina
36 XXXVI Sponda S/2001 J 5 23.487.000 0,312 151,0 748,3 2 1,5 10 13 2002 Pasifajina
37 XXXVII Kala S/2001 J 8 23.217.000 0,260 165,0 729,5 2 1,5 10 13 2002 Karmina
38 XXXVIII Pasiteja S/2001 J 6 23.096.000 0,267 165,1 719,5 2 1,5 10 13 2002 Karmina
39 XXXIX Hegemona S/2003 J 8 23.947.000 0,328 155,2 739,6 3 4,5 10 13 2003 Pasifajina
40 XL Mnema S/2003 J 21 21.069.000 0,227 148,6 620,0 2 1,5 10 13 2003 Anankina
41 XLI Aeda S/2003 J 7 23.981.000 0,432 158,3 761,5 4 9,0 10 13 2003 Pasifajina
42 XLII Telksinoja S/2003 J 22 21.162.000 0,221 151,4 628,1 2 1,5 10 13 2004 Anankina
43 XLIII Arha S/2002 J 1 22.931.000 0,259 165,0 723,9 3 4,5 10 13 2002 Karmina
44 XLIV Kalihora S/2003 J 11 24.043.000 0,264 165,5 764,7 2 1,5 10 13 2003 Karmina
45 XLV Helika S/2003 J 6 21.263.000 0,156 154,8 634,8 4 9,0 10 13 2003 Anankina
46 XLVI Karpo S/2003 J 20 16.989.000 0,430 51,4 456,10 3 4,5. 10 13 2003 ni v skupini
47 XLVII Evkelada S/2003 J 1 23.661.000 0,272 165,5 746,4 4 9,0. 10 13 2003 Karmina
48 XLVIII Kilena S/2003 J 13 24.349.000 0,319 149,3 737,8 2 1,5. 10 13 2003 Pasifajina
49 XLIX Kora S/2003 J 14 24.543.000 0,325 145,9 779,2 2 1,5.10 13 2003 Pasifajina
50 S/2000 J 11 12.571.000 0,248 28,30 286,95 4 9,0.10 13 2001 Himalijina
51 S/2003 J 2 28.570.000 0,380 151,8 982,5 2 1,5.10 13 2003 ni v skupini
52 S/2003 J 3 19.622.000 0,241 143,7 583,9 2 1,5.10 13 2003 Anankina
53 S/2003 J 4 23.571.000 0,204 144,9 723,2 2 1,5.10 13 2003 Pasifajina
54 S/2003 J 5 23.974.000 0,210 165,0 759,7 4 9,0.10 13 2003 Karmina
55 S/2003 J 9 23.858.000 0,269 164,5 683,0 1 1,5.10 12 2003 Karmina
56 S/2003 J 10 22.731.000 0,214 164,1 767,0 2 1,5.10 13 2003 Karmina
57 S/2003 J 12 17.740.000 0,376 145,8 533,3 1 1,5.10 12 2003 ni v skupini
58 S/2003 J 15 22.721.000 0,110 140,8 668,4 2 1,5.10 13 2003 Anankina
59 S/2003 J 16 20.744.000 0,270 148,6 595,4 2 1,5.10 13 2003 Anankina
60 S/2003 J 17 22.134.000 0,190 163,7 690,3 2 1,5.10 13 2003 Karmina
61 S/2003 J 18 19.813.000 0,119 146,5 596,59 2 1,5.10 13 2003 Anankina
62 S/2003 J 19 22.709.000 0,334 162,9 701,3 2 1,5.10 13 2003 Karmina
63 S/2003 J 23 22.740.000 0,309 149,2 759,7 2 1,5.10 13 2004 Pasifajina

Delitev satelitov

[uredi | uredi kodo]

Satelite Jupitra delimo na dve veliki skupini po načinu kroženja okoli Jupitra:

  • Pravilni sateliti, ki jo sestavlja Amaltejina skupina notranjih satelitov in štirje Galilejevi sateliti. Ti sateliti so nastali ob nastajanju Jupitra.
  • Nepravilni sateliti so bolj oddaljeni sateliti s tirnicami, ki imajo veliko izsrednost. To so manjši sateliti, ki jih je Jupiter pritegnil v orbiti med svojo potjo. Nepravilni sateliti se lahko gibljejo napredno ali vzvratno.

Jupitrove satellite delimo tudi po lastnostih tirnice v več skupin. V posamezno skupino prištevamo satellite, ki imajo podobne elemente tirnic. Nekaterih satelitov pa ne moremo uvrstiti v nobeno skupino.

Napredni nepravilni sateliti

[uredi | uredi kodo]

Med napredne nepravilne satelite spadajo sateliti iz Himalijine skupine. To je zgoščena skupina, ki ima velike polosi v razponu za samo 1,4 Gm, nakloni osi pa se med seboj razlikujejo samo za 1,6 º (27,5 ± 0,8 º ), izsrednosti pa ležijo med 0,11 in 0,25.

Vzvratni nepravilni sateliti

[uredi | uredi kodo]

Med vzvratne nepravilne satelite spadajo sateliti iz Karmine skupine, Anankine skupine in Pasifajine skupine.

Članice Karmine skupine imajo večjo polos med 22,9 in 24,1 Gm, naklon tira proti ekvatorju Jupitra med 164,9 in 165,5 °, izsrednost med 0,23 in 0,27. Samo S/2003 J 10 se zdi kot nekaj posebnega zaradi velike izsrednosti.

Članice Anankine skupine imajo veliko polos med 19,3 in 22,7 Gm, naklon tira imajo med 145,7° in 154,8°, izsrednost pa med 0,02 in 0,28. V tej skupini je osem članic po lastnostih tirnice zelo podobnih. Ostalih osem pa je bolj razpršenih, tako da nekateri smatrajo, da ne pripadajo tej skupini.

Članice Pasifajine skupine imajo veliko polos med 22,8 and 24,1 Gm, naklon tira med 144,5° in 158,3°, izsrednost pa med 0,25 in 0,43.

Med napredne nepravilne satellite spadata tudi S/2003 J 2 in S/2003 J 12, ki pa ju ne prištevamo k nobeni skupini.

[]