Luganska oblast
Luganska oblast Луганська область | |||
---|---|---|---|
| |||
48°55′12″N 39°1′12″E / 48.92000°N 39.02000°E | |||
Država | Ukrajina | ||
Upravno središče | Lugansk (de jure) | ||
Upravljanje | |||
• Vodja ODA | Artem Lisogor | ||
• Oblastni svet | ni konstituiran[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 26.684 km2 | ||
Rang | 10. mesto | ||
Prebivalstvo (2021)[2] | |||
• Skupno | 2.121.322 | ||
• Rang | 7. mesto | ||
• Gostota | 79 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
• Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
Poštne številke | 91000–94999 | ||
Področna koda | +380-64 | ||
Koda ISO 3166 | UA-09 |
Luganska oblast (ukrajinsko Луганська область, latinizirano: Lugans'ka oblast', rusko Луганская область), pogovorno tudi Luganščina (ukrajinsko Луганщина, latinizirano: Luganščyna), je oblast na skrajnem vzhodu Ukrajine. Njeno upravno središče je uradno Lugansk, ki je trenutno pod rusko okupacijo.
Na zahodu meji na Donecko in Harkovsko oblast, z ostalih strani pa ima državno mejo z Rusijo (Belgorodska, Voroneška in Rostovska oblast). Med ukrajinskimi oblastmi se uvršča na deseto mesto po površini (4,42 % ozemlja Ukrajine) in na šesto (vštevši samostojno mesto Kijev pa sedmo) mesto po številu prebivalcev.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Oblast je bila ustanovljena 3. junija 1938 z razdelitvijo dotedanje Donecke oblasti na Stalinsko (današnjo Donecko) in Vorošilovgradsko (današnjo Lugansko) oblast.[3].
Leta 1958 so z odločitvijo Nikite Hruščova, da se mesta ne smejo imenovati po živečih ljudeh, mestu Vorošilovgradu vrnili prejšnje ime Lugansk, s tem pa se je tudi Vorošilovgradska oblast preimenovala v Lugansko.[4] Ime Vorošilovgradska oblast se je znova uporabljalo med letoma 1970 in 1991.[5]
Po evromajdanu in politični krizi, ki se je sprevrgla v vojno v Donbasu, so aprila 2014 proruski separatisti zasedli stavbe regionalne vlade in proglasili Lugansko ljudsko republiko.[6] Po mednarodno nepriznanem referendumu 11. maja v zasedenih delih oblasti je Luganska ljudska republika razglasila neodvisnost.[7] Pod nadzorom separatistov je ostala približno južna tretjina Luganske oblasti, vključno z glavnim mestom Luganskom.[8] Ukrajinska oblastna vlada se je začasno preselila v Severodoneck.[9]
21. februarja 2022 je Rusija priznala Lugansko ljudsko republiko kot samostojno državo.[8] Tri dni zatem, ob začetku invazije na Ukrajino, je napadla območja pod nadzorom ukrajinske vlade in do začetka julija prevzela nadzor nad skoraj celotno Lugansko oblastjo.[10] Med 23. in 27. septembrom 2022 je v Luganski in še treh ukrajinskih oblasteh potekal referendum o priključitvi Rusiji, ki je bila po uradnih rezultatih v Luganski oblasti izglasovana s 98,42 %,[11] in 30. septembra je Vladimir Putin podpisal odlok o aneksiji vseh štirih oblasti. Ukrajina, Evropska unija in Združeni narodi referendumov in aneksije niso priznali.[12]
Trenutno (stanje 2023) je pod ruskim nadzorom skoraj celotna oblast razen nekaj ozemelj na njenem zahodu, kjer potekajo spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami.
Upravne delitve
[uredi | uredi kodo]Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 18 rajonov in 14 mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.
Od oktobra 2020 oblast vsebuje osem rajonov:
Rajon | Upravno središče | Površina (km²) |
Prebivalstvo (2021)[2] |
Št. gromad |
---|---|---|---|---|
Alčevski rajon | Alčevsk | 2006,1 | 437.513 | 3 |
Dovžanski rajon | Dovžansk | 2139 | 206.360 | 2 |
Luganski rajon | Lugansk | 2147,4 | 529.716 | 3 |
Rovenkovski rajon | Rovenki | 2087,6 | 295.057 | 3 |
Svatovski rajon | Svatove | 5329,1 | 78.278 | 7 |
Siverskodonecki rajon | Siverskodoneck | 2685,7 | 369.421 | 6 |
Starobilski rajon | Starobilsk | 6930,6 | 126.010 | 8 |
Ščastinski rajon | Novoajdar | 3380,4 | 78.967 | 5 |
Na ozemljih, ki niso pod ukrajinskim nadzorom, se je ohranila upravna delitev izpred leta 2020.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so Ukrajinci predstavljali 58 % prebivalstva Luganske oblasti in Rusi 39 %. Druge narodnosti so predstavljale vsaka manj kot odstotek prebivalstva.[13]
69 odstotkov ljudi je kot svoj materni jezik navedlo ruščino, 30 odstotkov pa ukrajinščino.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »There will be no elections in Donbass until Russia withdraws troops - the vice-speaker«. Ukrajinska pravda (v ukrajinščini). 19. julij 2020.
- ↑ 2,0 2,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
- ↑ Указ Президії Верховної Ради СРСР від 3 червня 1938 року «Про поділ Донецької області УРСР на Донецьку і Ворошиловградську області» // Пролетарська правда. — 1938. — № 126 (4932). — 4 червня. — С. 1.
- ↑ »Записки из Якирова Посада – Луганск-Ворошиловград-Луганск«. Shusek.livejournal.com. 2. november 2009.
- ↑ Закон УССР от 19.06.1991 № 1213-XII
- ↑ »Separatists Declare 'People's Republic' In Ukraine's Luhansk«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 28. april 2014.
- ↑ »Ukrajinski regiji Doneck in Lugansk razglasili neodvisnost«. MMC RTV-SLO. 12. maj 2014.
- ↑ 8,0 8,1 »Donetsk and Luhansk: What you should know about the 'republics'«. Al Jazeera (v angleščini). 22. februar 2022.
- ↑ »Северодонецк стал официальным центром Луганской области«. Lg-News.net (v ruščini). 28. september 2014.
- ↑ »Война в Украине: хроника событий 17 июня - 8 июля«. BBC v ruščini (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2023. Pridobljeno 14. novembra 2023.
- ↑ »Russian Foreign Ministry's statement on the referendums in the DPR, LPR, Kherson and Zaporozhye regions«. Stalno predstavništvo Ruske federacije v Evropski uniji (v angleščini). 28. september 2022.
- ↑ »Ostre kritike Putinovega podpisa aneksije«. Dnevnik. 30. september 2022.
- ↑ »Про кількість та склад населення Луганської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. novembra 2023.
- ↑ »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. novembra 2023.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Luganska oblast v Wikimedijini zbirki