Lupus
| Lupus | |
|---|---|
| Sopomenke | sistemski eritematozni lupus (SLE) |
| Mlajša ženska z značilnim obraznim izpuščajem v obliki metulja | |
| Specialnost | revmatologija |
| Simptomi | boleči in otekli sklepi, vročina, bolečina v prsih, izpadanje las, razjede v ustih, otečene begavke, utrujenost, rdeč izpuščaj[1] |
| Običajni začetek | v starosti 15–45 let[1][2] |
| Trajanje | dolgotrajna bolezen[1] |
| Vzroki | nepojasnjeni[1] |
| Diagnostični postopki | na osnovi simptomov in krvnih preiskav[1] |
| Zdravila | nesteroidni antirevmatiki, kortikosteroidi, imunosupresivi, hidroksiklorokin, metotreksat[1] |
| Prognoza | 15-letno preživetje: ~ 80 %[3] |
| Pogostost | 2–7 na 10.000[2] |
Lupus oziroma natančneje sistemski eritematozni lupus (SLE, angl. systemic lupus erythematosus) je avtoimunska bolezen, pri kateri posameznikov imunski sistem napada svoja zdrava tkiva v različnih delih telesa.[1] Simptomi se lahko med posamezniki zelo razlikujejo in so lahko le blago izraženi, lahko so pa tudi hudi.[1] Med pogoste simptome spadajo boleči in otekli sklepi, vročina, bolečina v prsih, izpadanje las, razjede v ustih, otečene begavke, utrujenost, rdeč izpuščaj. Značilen izpuščaj se pojavlja zlasti na obrazu.[1] Pogosto se bolezen pojavlja v zagonih in z vmesnimi obdobji remisije.[1]
Vzrok sistemskega eritematoznega lupusa ni pojasnjen.[1] Verjetno gre za preplet genetskih in okolijskih dejavnikov.[4] Med enojajčnimi dvojčki, pri katerih ima eden od obeh to bolezen, je verjetnost, da bo zbolel tudi drugi, 24-odstotna.[1] Za dejavnike, ki povečajo tveganje za pojav bolezni, veljajo: ženski spolni hormoni, izpostavljenost sončni svetlobi, kajenje, pomanjkanje vitamina D in nekatere okužbe.[4] Patofiziološki mehanizem vključuje imunski odziv na avtoprotitelesa proti telesu lastnim tkivom.[1] Najpogosteje gre za antinuklearna protitelesa, ki povzročijo vnetje.[1] Diagnostika je lahko zahtevna in temelji tako na simptomatiki kot na izvidih krvnih preiskav.[1] Obstajajo tudi druge vrste lupusa, in sicer diskoidni eritematozni lupus, neonatalni lupus in subakutni kožni eritematozni lupus.[1]
Zdravilo, ki bi pozdravilo SLE, ne obstaja.[1] Za lajšanje simptomov se uporabljajo nesteroidni antirevmatiki, kortikosteroidi, imunosupresivi, hidroksiklorokin in metotreksat.[1] Kortikosteroidi učinkujejo hitro, vendar ob dolgotrajni uporabi povzročajo neželene učinke.[5] Pri bolnikih s SLE je pričakovana življenjska doba krajša.[6] SLE znatno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, ki predstavljajo poglavitni vzrok smrti.[4] Ob sodobnem zdravljenju okoli 80 % bolnikov preživi več kot 15 let po postavitvi diagnoze.[3] Ženskes SLE lahko uspešno zanosijo in rodijo, čeprav je nosečnost nekoliko bolj tvegana.[1]
Med različnimi državami je stopnja obolevnosti od 20 do 70 na 100.000 prebivalcev.[2] Ženske v rodni dobi so okoli 9-krat bolj dovzetne za pojav bolezni.[4] Najpogosteje se pojavi v starosti med 15 in 45 let, a se lahko pojavi kadarkoli.[1][2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 »Handout on Health: Systemic Lupus Erythematosus«. www.niams.nih.gov. Februar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 17. junija 2016. Pridobljeno 12. junija 2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Danchenko, N.; Satia, J.A.; Anthony, M.S. (2006). »Epidemiology of systemic lupus erythematosus: a comparison of worldwide disease burden«. Lupus. 15 (5): 308–318. doi:10.1191/0961203306lu2305xx. PMID 16761508. S2CID 6465663.
- ↑ 3,0 3,1 The Cleveland Clinic Intensive Review of Internal Medicine (5 izd.). Lippincott Williams & Wilkins. 2012. str. 969. ISBN 9781451153309. Pridobljeno 13. junija 2016.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Lisnevskaia, L; Murphy, G; Isenberg, D (22. december 2014). »Systemic lupus erythematosus«. Lancet. 384 (9957): 1878–88. CiteSeerX 10.1.1.1008.5428. doi:10.1016/s0140-6736(14)60128-8. PMID 24881804. S2CID 28905456.
- ↑ Davis, Laurie S.; Reimold, Andreas M. (april 2017). »Research and therapeutics—traditional and emerging therapies in systemic lupus erythematosus«. Rheumatology. 56 (suppl_1): i100–i113. doi:10.1093/rheumatology/kew417. PMC 5850311. PMID 28375452.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Murphy, G; Isenberg, D (december 2013). »Effect of gender on clinical presentation in systemic lupus erythematosus«. Rheumatology (Oxford, England). 52 (12): 2108–15. doi:10.1093/rheumatology/ket160. PMID 23641038.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |