Pojdi na vsebino

Melania Trump

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Melania Trump
Portret
45. Prva dama Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 2017 – 20. januar 2021
PredsednikDonald Trump
PredhodnikMichelle Obama
NaslednikJill Biden
Osebni podatki
RojstvoMelanija Knavs[1]
26. april 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[2][1][…] (54 let)
Novo mesto, Socialistična republika Slovenija, SFRJ[4]
Politična strankaRepublikanska stranka
ZakonciDonald Trump (por. 2005)
OtrociBarron William Trump (* 2006)
BivališčeMar-a-Lago, Florida
IzobrazbaSrednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani
Poklicmodelka, oblikovalka nakita, estradnica, poslovna ženska, pisateljica
Podpis

Melania Trump (rojena Melanija Knavs, pozneje Melania Knauss), slovensko-ameriški fotomodel in nekdanja ameriška prva dama, * 26. april 1970, Novo mesto.[5]

Melania Trump je slovensko-ameriška nekdanja poslovnica in nekdanja manekenka. Je žena nepremičninskega mogotca Donalda Trumpa, med njegovim predsedniškim mandatom je bila prva dama Združenih držav Amerike.[6] Odraščala je v Sevnici in delala kot manekenka prek agencij v evropskih modnih prestolnicah Milanu in Parizu, leta 1996 pa se je preselila v New York. Zastopala sta jo Irene Marie Models in Trump Model Management.

Leta 2005 se je poročila z nepremičninskim razvijalcem in televizijsko osebnostjo Donaldom Trumpom in leta 2006 rodila njunega sina Barrona. Kasneje istega leta je pridobila ameriško državljanstvo. Je druga naturalizirana državljanka - po Louisi Adams - in prva, ki ji angleščina ni materni jezik, ki je postala ameriška prva dama. Od konca moževega predsedovanja se je Trumpova po besedah njenih bližnjih zatekla k bolj zasebnemu življenju.[7]

Zgodnja leta in izobrazba

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je kot Melanija Knavs v novomeški bolnišnici Waldemarju-Viktorju in Amaliji (dekliški priimek Ulčnik), vozniku ter šivilji in modelarki, ki sta delala v tekstilnem podjetju Jutranjka. Ima še dve leti starejšo sestro Ines. Odraščala je v Sevnici, krščena pa je bila na Raki. Leta 1977 je nastopila na Jutranjkini otroški modni reviji v Radencih.[8] Dijaška leta je preživela v Ljubljani, kjer je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Križankah.[9] Študij na Fakulteti za arhitekturo je kmalu opustila zaradi sanj o manekenstvu.[5][10][11][12] Nastopala je po zahodni Evropi in kasneje v ZDA.

Povzročila je medijsko razburjenje zaradi laganja o dokončanem študiju.[13] Ko je postala prva dama, se je razvedelo, da je imel njen oče pred poroko z Amalijo nezakonskega sina Denisa (rojen leta 1965).[14]

Vstop v svet manekenstva in odhod v tujino

[uredi | uredi kodo]

Fotografiranje s Stanetom Jerkom

[uredi | uredi kodo]

Spomladi 1987, pri rosnih 17-ih letih, jo je odkril Stane Jerko, uveljavljeni slovenski modni fotograf. Opazil je njeno lepo, vitko postavo in dolge noge ter jo povabil na poskusno snemanje. Fotografije so videli tudi njegovi poklicni kolegi in poiskali stik z Melanijo. V jeseni je že pozirala za slovenske modne revije, še prej pa je opravila krajši manekenski tečaj. Sam Jerko je nad njo po dveh srečanjih obupal, ker na fotografijah po njegovem mnenju ni izžarevala šarma in energije. Melanija z njim ni več navezala kontakta, niti ni zahtevala teh zgodnjih fotografij.[5]

Stane Jerko je Melaniji izmeril 176,5 centimetrov višine, njena agencija pa je kasneje objavila drugačne podatke.[5] Mediji ji očitajo številne plastične operacije, ki jih sama Melanija zanika.[15]

V Evropi in ZDA

[uredi | uredi kodo]

Melanijina manekenska kariera se je uradno začela leta 1992, ko je v Portorožu osvojila drugo mesto na tekmovanju "Obraz leta" revije Jana. V komisiji je takrat sedela tudi legendarna urednica revije Bernarda Jeklin. Prva tri dekleta so dobila pogodbe za delo na Dunaju, v Milanu in Parizu. Ko je Melanija delala na evropskih modnih pistah, jo je opazil agent Paolo Zampolli, ki je iskal modele za svojo newyorško agencijo. Z njo je navezal stik v Milanu. Nad njegovim povabilom je bila navdušena, ker so bile zanjo to ameriške sanje. V Ameriko naj bi prišla delat z dovoljenjem leta 1996. Kasneje se je izkazalo, da je nekatere gole fotografije posnela v New Yorku že leta 1995. Zampolli naj bi z udeležbo na zabavi v newyorškem klubu Kit Kat leta 1998 omogočil, da je spoznala velikega ljubitelja lepotic Donalda Trumpa. Kmalu za tem sta se začela družiti in prijateljevati.[5][16][17][10]

Septembra 1998 je dunajska modna agencija Elite povabila nekaj slovenskih novinarjev za en dan v Pariz na srečanje z Melanio Knauss. Dobili so se v luksuznem hotelu Lutetia (staro ime za Pariz), v apartmaju številka 211. Predstavila se jim je kot uspešna manekenka in fotomodel. Med povabljenimi je bil tudi novinar Nedeljskega dnevnika Dušan Nograšek, ki se mu je vse skupaj zdelo bizarno, saj je nihče ni poznal, prosila pa jih je tudi, naj je ne fotografirajo. Imeli so strogo odmerjen čas za vprašanja, ki niso smela biti neprijetna.

Kot dokaz njene vzhajajoče slave so slovenski novinarji prejeli revijo Harpers Bazaar iz avgusta 1997 (izdajo za špansko govoreče Američane, angleška verzija je imela tedaj na naslovnici drug, bolj uveljavljen model). Novinarji so imeli plačan let na zasebnem letalu iz Ljubljane do Pariza in nazaj, kosilo ter krajši ogled mesta, ob čemer je Dušan Nograšek dojel, da se za organizacijo dogodka kot mecen skriva Donald Trump. Zanj je bila to napoved bodočih Melanijinih skrivnosti, presenečenj in protislovij.[5][18] Njeno trditev, ki jo je zaupala Nograšku, novinarju Nedeljskega dnevnika, da sodi med 50 najbolj uspešnih modelov na svetu, je njen odkritelj Stane Jerko označil za pretiravanje.[5]

Fotografiranje za moški reviji Max in GQ

[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 je na Manhattnu posnela gole, navidezno lezbične fotografije za francosko moško revijo Max, ki je izšla januarja 1996. Fotograf Alé de Basse­ville je kasneje trdil, da se je zmotil in da je bilo to eno leto kasneje. Leta 2000 je januarska številka britanske moške revije GQ objavila njene seksualno nazorne fotografije. Za naslovnico je pozirala gola, ležeča na krznu na Trumpovem letalu Boeing 727. Melanija je bila očitno ponosna, da bo objavljena kot model v tej reviji, zato so se ustvarjalci odločili za kičast stil. Donald Trump je zahteval, da dostavijo fotografije v njegovo pisarno. Melanija je slike za GQ na uradni spletni strani Bele hiše uvrstila med svoje največje dosežke. Kasneje je to umaknila iz glavnih medijev.[19][20][21][22]

Državljanstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 2001 je dobila zeleno karto za bivanje v ZDA. Leta 2006 je postala ameriška državljanka.[16][10] S sinom Barronom, ki govori tudi slovensko, sta dvojna državljana.[23] Svojim staršem je pomagala, da so hitreje prišli do ameriškega državljanstva.[24]

Prva dama Združenih držav Amerike

[uredi | uredi kodo]
20. januar 2017, inavguracijski dan
Slovesna Melania in Donald Trump stojita.
Melania in Donald Trump ob proslavi ameriškega dneva državnosti 3. julija 2020 pri gori Rushmore.

Donald Trump je bil konec leta 2016 izvoljen za 45. predsednika Združenih držav Amerike. Ob njegovem prevzemu funkcije 20. januarja 2017 je Melania postala prva dama Združenih držav Amerike. Je šele druga na tujem rojena prva dama v zgodovini ZDA in prva po skoraj dvesto letih.[25][a] Zaradi šolanja sina Barrona, kakor je sama trdila, se je v Belo hišo vselila nekaj mesecev po inavguraciji, ob koncu šolskega leta.[28] Njena pisarna je imela v začetku leta 2018 13 uslužbencev, po informacijah medijev skoraj polovico manj, kot sta jih imeli njeni predhodnici Michelle Obama in Laura Bush.[29] V preteklih štirih letih je pogosto spremljala moža na protokolarnih dogodkih ali državniških obiskih v tujini, npr. v Franciji, na britanskem in savdskem dvoru, na Kitajskem in drugod. Melania se je uveljavila kot ena najbolje oblečenih prvih dam, večkrat so jo primerjali z Jackie Kennedy, ikono ameriške mode. Nekajkrat je kot prva dama potovala sama, najbolj odmevna je bila njena pot v Afriko. V Slovenijo je v tem času ni bilo.

Na naslovnicah Vogua se navkljub trendom pojavljanja prejšnjih prvih dam ni pojavila, saj glavna urednica Anna Wintour zakoncev Trump ni priznavala. Njena naslednica, Jill Biden se je na naslovnici pojavila že tri mesece po imenovanju.[30]

Be Best

[uredi | uredi kodo]
Nasmejana Melania trump za mizo drži napis Be Best.
Melania Trump v Beli hiši ob 2. obletnici iniciative Be Best 7. maja 2020.

Leta 2018 je Melanija zagnala iniciativo "Be Best" (v prevodu: "Bodi najboljši"), ki opozarja na pomembnost socialnega, fizičnega in čustvenega zdravja otrok ter na spletno varnost ter odvisnost od opioidov.[31] Kampanja je bila deležna nekaj kritik - npr. od Hillary Clinton zaradi nespoštljivega tvitanja njenega moža Donalda.[32]

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Z Donaldom Trumpom se je poročila januarja 2005, 20.marca leta 2006 pa je rodila njunega sina Barrona Williama.[33]

Vera

[uredi | uredi kodo]

Med predsedniškim obiskom v Vatikanu se je Melania Trump izrekla za katoličanko. Papež Frančišek je blagoslovil njen rožni venec, prav tako je Melania k nogam kipa Device Marije pred Vatikansko otroško bolnišnico položila cvetje.[34] Bila je prva katoličanka, ki je po Johnu F. Kennedyju in njegovi ženi Jacqueline živela v Beli hiši. Prav tako je bila druga katoliška prva dama v zgodovini ZDA.[35][36]

Zdravje

[uredi | uredi kodo]

14. maja 2018 je bila podvržena embolizaciji, ki je minimalno invaziven poseg, ki namerno blokira krvno žilo, da bi zdravila benigno stanje ledvic.[37] Poročali so, da je bil postopek uspešen in brez zapletov.[38]

2. oktobra 2020 je predsednik Trump na Twitterju zapisal, da sta oba z Melanijo pozitivno testirana na SARS-CoV-2 in sta v karanteni[37] Kasneje istega dne je Melania sporočila, da ima "blage simptome", a "splošno dobro počutje".[39]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Pri tem je Louisa Adams, doslej edina na tujem rojena prva dama, imela ameriškega očeta (to je bil Joshua Johnson, takratni ameriški konzul v Londonu), tako da ji je ameriško državljanstvo pripadalo že ob rojstvu.[26][27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 First Lady Melania Trump — 2017.
  2. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. ↑ Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  4. ↑ The Model American — New York City: (neprevedeno), 2016. — ISSN 0028-792X; 2163-3827
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 Reyes, Gerardo (12. september 2016). »The life and secrets of Melania Trump«. Univision (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  6. ↑ »Donald Trump, odpuščen si!«. Finance.si. 22. maj 2007. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  7. ↑ »The Very Private Life of Melania Trump« (v angleščini). 26. julij 2023. Pridobljeno 28. julija 2023.
  8. ↑ Rhodan, Maya. »The Evolution of Melania Trump: From Model to First Lady«. TIME.com. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  9. ↑ Teran Košir, Alenka (10. november 2011). »"Melania ni imela cvekov, tudi super matematik ni ravno bila"«. siol.net. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Collins, Lauren (9. maj 2016). »The Model American«. The New Yorker. Pridobljeno 21. januarja 2017.
  11. ↑ Požar, Bojan (10. julij 2016). »Gola resnica: Prefinjena in uglajena deklica Mali«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  12. ↑ »Melania Trump: Rdeča prva dama v Beli hiši?«. Revija Zarja. 10. november 2015. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  13. ↑ »MELANIA NA TNALU: Bodoča prva dama uradno 'dala študij na stran'«. regionalobala.si. 17. november 2016. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  14. ↑ Krizmanić, Anita (16. maj 2016). »Skrivno življenje Viktorja Knavsa«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  15. ↑ Villett, Michelle (7. oktober 2018). »Melania Trump, Before and After«. The Skincare Edit (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  16. ↑ 16,0 16,1 Reyes, Gerardo (6. avgust 2016). »Questions raised about Melania's marriage history«. Univision (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  17. ↑ Reyes, Gerardo (5. avgust 2016). »Nude photos of Melania Trump raise suspicions: did she violate U.S. immigration laws?«. Univision (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  18. ↑ Nograšek, Dušan (7. junij 2007). »TRUMP SE JE SMUKAL OKROG TJAŠE«. Dnevnik. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  19. ↑ Vincent, Isabel (1. avgust 2016). »Melania Trump's girl-on-girl photos from racy shoot revealed«. New York Post (v ameriški angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  20. ↑ »Melania Trump - the First Lady in our nude photo shoot«. British GQ (v britanski angleščini). 8. november 2016. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  21. ↑ Burton, Charlie (23. januar 2017). »Melania Trump is proud of her risqué British GQ shoot«. British GQ (v britanski angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  22. ↑ »Melania Trump First Lady of the United States @FLOTUS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2017. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  23. ↑ Eisner, Jane (14. junij 2020). »The elusive truths of Melania Trump«. Washington Post (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  24. ↑ »Viktor in Amalija Knavs, Melanijina starša, dobila ameriški potni list«. RTVSLO.si. 10. avgust 2018. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  25. ↑ »Melania Trump − prva na tujem rojena prva dama ZDA po letu 1829«. Delo. 9. november 2016. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  26. ↑ Harris, Bill; Ross, Laura (4. marec 2009). The First Ladies Fact Book: Revised and Updated! The Childhoods, Courtships, Marriages, Campaigns, Accomplishments, and Legacies of Every First Lady from Martha Washington to Michelle Obama. Black Dog & Leventhal Publishers. ISBN 1579128092.
  27. ↑ »Louisa Adams - First Ladies«. History.com. Pridobljeno 19. novembra 2016.
  28. ↑ »Melania in Barron sta se naposled le vselila v Belo hišo«. www.24ur.com. 12. junij 2017. Pridobljeno 20. avgusta 2019.
  29. ↑ Heil, Emily (11. januar 2018). »Melania Trump is staffing up with three new hires«. The Washington Post (v angleščini). Pridobljeno 21. avgusta 2019.
  30. ↑ »Po štirih letih ignoriranja Melanie Trump naslovnico Vogua krasi Jill Biden«. siol.net. Pridobljeno 1. julija 2021.
  31. ↑ Trump, Melania. »BE BEST First Lady Melania Trump's Initiative«. The White House (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2020. Pridobljeno 20. avgusta 2019.
  32. ↑ Ward, Myah (3. junij 2020). »Hillary Clinton makes a wisecrack about Melania Trump's 'Be Best' program«. POLITICO (v angleščini). Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  33. ↑ »Barron William Trump se predstavi«. RTVSLO.si. 21. april 2006. Pridobljeno 3. avgusta 2020.
  34. ↑ Pulliam Bailey, Sarah (25. maj 2017). »Melania Trump is Catholic, she confirms after Vatican visit«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2019. Pridobljeno 18. oktobra 2018.
  35. ↑ Sieczkowski, Cavan (25. maj 2017). »Melania Trump Will Be The First Catholic To Live At The White House Since JFK«. HuffPost. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2017. Pridobljeno 26. maja 2017.
  36. ↑ »US First Lady Melania Trump Is Catholic, Spokeswoman Confirms«. The Catholic Herald. 26. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2017. Pridobljeno 26. maja 2017.
  37. ↑ 37,0 37,1 Scutti, Susan. »What we know – and don't know – about Melania Trump's procedure«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2018. Pridobljeno 6. junija 2018.
  38. ↑ Singman, Brooke (14. maj 2018). »First lady Melania Trump in hospital, underwent 'successful' kidney procedure«. Fox News. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2018. Pridobljeno 15. maja 2018.
  39. ↑ »Thank you for the love you are sending our way. I have mild symptoms but overall feeling good. I am looking forward to a speedy recovery«. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 2. oktobra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Melania Trump.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Melania_Trump&oldid=6330838«