Mihail Andrejevič Miloradovič
Mihail Andrejevič Miloradovič | |
---|---|
Rojstvo | Михаил Андреевич Милорадович 1. (12.) oktober 1771 Sankt Peterburg[1] |
Smrt | 14. (26.) december 1825 (54 let) Sankt Peterburg[1] |
Pripadnost | Ruski imperij |
Aktivna leta | 1787 – 1825 |
Čin | General pehote |
Oboroženi konflikti | Rusko-švedska vojna (1788-1790) Italijanska in švicarska ekspedicija (1799-1800) Rusko-turška vojna (1806-1812) Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo |
Priznanja | Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja Red svete Ane Red svetega Aleksandra Nevskega Red svetega Janeza Jeruzalemskega |
Podpis |
Grof Mihail Andrejevič Miloradovič (rusko Михаи́л Андре́евич Милора́дович), ruski general srbskega rodu, * 1771, † 1825.
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga; v tem času je bil najvišje odlikovani aktivni častnik ruske carske vojske.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Rodil se je generalu Andreju Stepanoviču Miloradoviču, ki ga je poslal na Univerze v Königsbergu, v Göttingenu, v Strasbourgu in v Metzu, da se je izšolal iz vojaških ved.
Leta 1787 se je vrnil v Rusijo in se naslednje leto udeležil bojev s Švedi; leta 1796 je bil povišan v stotnika, leta 1797 v polkovnika in leta 1798 še v generalmajorja.
Leta 1805 je postal poveljnik brigade, katero je vodil v bojih proti Francozom. Med rusko-turško vojno (1806-1812) se je odlikoval kot dinamičen in pogumen poveljnik; leta 1806 je tako osvobodil Bukarešto. Leta 1809 je bil povišan v generala pehote.
Med veliko patriotsko vojno je bil sprva zadolžen za organiziranje rezevne vojske. Med bitko za Borodino je poveljeval desnemu krilu 1. armade. Med kampanjo v tujini leta 1813-14 se je v bojih tako odlikoval, da je bil povzdignjen v grofa.
Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga. Po smrti carja Aleksandra I. je bil eden pomembnejših politikov v obdobju medvladja. 14. decembra 1825 je hotel prepričati vojake, ki so se upirali, da se vrnejo v vojašnico, a so ga uporniki ubili.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Милорадович Михаил Андреевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Rojeni leta 1771
- Umrli leta 1825
- Ruski generali
- Ruski plemiči
- Umorjene vojaške osebnosti
- Srbski Rusi
- Generali Imperialne ruske kopenske vojske
- Veterani Napoleonovih vojn
- Veterani rusko-švedske vojne (1788–1790)
- Veterani italijanske in švicarske ekspedicije (1799–1800)
- Veterani rusko-turške vojne (1806–1812)
- Generalni guvernerji Sankt Peterburga
- Nosilci reda svete Ane
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda svetega Vladimirja
- Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega
- Nosilci reda svetega Andreja
- Državni svetniki Ruskega imperija
- Ruski politiki
- Nosilci reda rdečega orla
- Umorjeni plemiči