Pojdi na vsebino

Murray Gell-Mann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Murray Gell-Mann
Portret
RojstvoMurray Gell-Mann
15. september 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Spodnji Manhattan[d]
Smrt24. maj 2019({{padleft:2019|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[4][5][…] (89 let)
Santa Fe[d][6]
Bivališče ZDA
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjafizika
Alma materUniverza Yale
diploma 1948
MIT
doktorat 1951
DisertacijaCoupling strength and nuclear reactions (1951)
Mentor doktorske
disertacije
Victor Frederick Weisskopf
Doktorski študentiJon Mathews (1957)
Donald F. DuBois (1959)
Henry Hoyt Hilton (1960)
Carl Iddings (1960)
Philip Moss Platzman (1960)
Kenneth Geddes Wilson (1961)
Sidney Richard Coleman (1962)
James Burkett Hartle (1964)
George Zweig (1964)
Rodney James Crewther (1971)
Henry Jay Melosh (1972)
Kenneth Young (1972)
Christopher Thaddeus Hill (1977)
Cosmas K. Zachos (1979)
Barton Zwiebach (1983)
Todd Andrew Brun (1994)
Poznan poskovanje izraza 'kvark'
osnovni delci
efektivna kompleksnost
Gell-Mann-Lowov izrek
Gell-Mannove matrike
Gell-Mann-Lowova formula renormalizacijske grupe
Gell-Mann-Nišidžimova formula
Gell-Mann-Okubova masna formula
čudnost
plektika
Pomembne nagradeHeinemanova nagrada (1959)
Nobelova nagrada za fiziko 1969)
Zakonec
  • J. Margaret Dow, p. 1955, † 1981
  • Marcia Southwick, p. 1992
Otrocidva
Podpis

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Gell-Mann je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo o teoriji fizike osnovnih delcev. Vpeljal je pojem osemkratne poti, ki bi skladno uredila veliko število delcev, ki so jih eksperimentalno odkrili do tedaj. Osemkratna pot je uvedla jasno povezavo med razvrstitvijo kvarkov in abstraktno algebro.

Napisal je priljubljeno znanstveno knjigo Kvark in jaguar, Dogodivščine v preprostem in zapletenem (The Quark and the Jaguar, Adventures in the Simple and the Complex).

Leta 1959 je kot prvi fizik prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva.

Njegov doktorant je bil med drugim Hartle leta 1964 na Caltechu.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Strnad, Janez (2000), Fiziki, 3. del, Ljubljana: Modrijan, str. 193–206, COBISS 53716736

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]