Silvin (mineral)
Silvin | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | III. Razred - Haloidi |
Kemijska formula | Kalijev klorid KCl |
Strunzova klasifikacija | III/A.02-40 |
Klasifikacija DANA | 9.1.1.2 |
Kristalna simetrija | Heksakisoktaeder 4/m 3 2/m, prostorska skupina Fm3m |
Osnovna celica | a = 6.2931Å, Z = 4 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 74,551 g/mol |
Barva | Brezbarven, bela, siva, rumenkasta, rdečkasta, modrikasta, vijolična |
Kristalni habit | Masiven do kristaliničen |
Kristalni sistem | Kubični |
Dvojčičenje | Na {111}, samo umetni kristali |
Razkolnost | Popoln na [100], [010], [001] |
Lom | Nepravilen, neraven |
Žilavost | Krhek |
Trdota | 1,5 - 2 |
Sijaj | Steklast |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren do prosojen |
Gostota | 1,987 g/cm3 (izračunana), 1,993(5)g/cm3 (izmerjena) |
Optične lastnosti | Izotropen |
Lomni količnik | n = 1,4903 |
Pleohroizem | Viden |
Ultravijolična fluorescenca | Brez |
Tališče | 790 °C |
Diagnostične značilnosti | Grenak okus, vijolična plamenska reakcija |
Topnost | Topen v vodi |
Najpogostejše nečistoče | Br, CO2 |
Radioaktivnost | Rahlo radioaktiven: 16350 Bq/kg |
Sklici | [1][2] |
Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl). Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je zelo podoben kameni soli – halitu (NaCl) (oba minerala sta pravzaprav izomorfa).[3] Silvin je brezbarven do bel z rumenimi in rdečimi odtenki, odvisno od vsebnosti nečistoč. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 2,5, gostota pa 1,99 g/cm3. Lomni količnik je enak 1,490 [4]. Silvin je slanega okusa z izrazitim grenkim priokusom.
Silvin je eden zadnjih evaporitnih mineralov, ki so izkristalizirali iz raztopine, zato se nahaja samo v zelo suhih slanih področjih. Uporablja se kot kalijevo gnojilo.
Nastanek imena
[uredi | uredi kodo]Mineral so odkrili na Vezuvu in prvič opisali leta 1832. Njegovo ime je nastalo iz latinskega sal digestibus Sylvii – Sylvijeva sol. François Sylvius de le Boe (1614-1672) je bil nizozemski zdravnik in kemik iz Leydena.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Nahajališča silvina so evaporitni sedimentni skladi. Veliki skladi so v New Mexicu, severnem Teksasu in Utahu (ZDA), največja nahajališče pa so v Saskatchewanu (Kanada), ki so nastala z izparevanjem devonskega morja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sylvite: Sylvite mineral information and data
- ↑ Sylvite Mineral Data
- ↑ Klein, Cornelis in Cornelius S. Hurlbut, Jr. 1993. Manual of Mineralogy after J.D. Dana, 21. izdaja. New York: John Wiley & Sons, Inc.
- ↑ W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
- Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
- Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
- Walther E. Petraschek & Walter Pohl. Lagerstättenlehre. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1982), ISBN 3-510-65105-7
- Otto F Geyer, Manfred P Gwinner. Geologie von Baden-Württemberg. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1986) ISBN 3-510-65126-X
- Ludwig Baumann, Igor Nikolskij, Manfred Wolf. Einführung in die Geologie und Erkundung von Lagerstätten. VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie Leipzig, 2. izdaja. 1979
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Webmineral
- Mindat with locations
- Mineral Resources of Saskatchewan Arhivirano 2011-05-17 na Wayback Machine.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Brezbarvni silvin iz skladov kalijevih soli v Staßfurtu, Saška - Anhalt, Nemčija; velikost: 2,9 x 2,2 x 0,8 cm
-
Silvin iz Sondershausena