Pojdi na vsebino

Umetna inteligenca

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
»A.I.« se preusmerja sem. Za film glej A.I. - Umetna inteligenca.
Del serije o
Umetni inteligenci
Glavni cilji
Pristopi
Uporabe
Filozofija
Zgodovina
Slovar

Umetna inteligenca AI (ang. AI Artificial Intelligence) včasih tudi umetni um[1] ali strojna inteligenca je nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živih bitji.[2] Računalniška znanost opredeljuje umetno inteligenco kot proučevanje inteligentnih agentov oziroma naprav, ki zaznavajo svoje okolje in nanj odzivajo na tak način, da dosežejo svoj cilj.[3]

Definicija umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]
Videoposnetek, ki povzema temo umetne inteligence in predstavlja nekatere njene etične dileme. Na voljo so podnapisi.

Obstaja mnogo definicij za umetno inteligenco. Definicija Evropskega parlamenta se glasi: "Umetna inteligenca je sposobnost stroja, da posnema človeške sposobnosti, kot sta logično razmišljanje, učenje, načrtovanje in ustvarjalnost.” Kaplan in Haenlein opredeljujeta UI kot zmožnost sistema, da pravilno tolmači zunanje podatke, da se iz njih uči in tako dosega zadane cilje.[4] Pogovorno se izraz "umetna inteligenca" uporablja za posnemanje miselnih postopkov človeškega uma, kot sta "učenje in "reševanje problemov".[5]

Obseg umetne inteligence je sporen, saj z njenim napredkom iz definicije odstranjujejo vse, kar je doseglo nivo rutine. Teslarjev teorem pravi: "UI je vse, kar še ni rešeno"[6]. Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto izločeno iz seznama tem "umetne inteligence", saj je že postalo rutinsko.[7] Pod sodobno UI med drugim razvrščamo razumevanje človeškega govora[8], igranje miselnih iger kot sta šah in Go na vrhunski ravni[9], avtonomno vožnja vozil in usmerjanje prometa v omrežjih in realistčne simulacije.

Kaplan in Haenlein v literaturi sistemov za upravljanje delita UI v tri sklope[4]:

  • Analitična UI obravnava samo lastnosti skladne s kognitivno inteligenco, ustvarja kognitivno sliko sveta in uporablja za odločanje uporablja znanje pridobljeno iz izkušenj.
  • Od človeka navdihnjena UI vsebuje elemente kognitivne in emocionalne inteligence, razume človeška čustva in jih upošteva pri odločanju.
  • Počlovečena UI kaže značilnosti vsemogočih vrst kompetenc (tj. kognitivno, čustveno in socialno inteligenco), sposobna je samozavesti v interakcijah z okoljem.

Nekateri problemi, ki jih lahko rešuje UI so:

Razvoj in zgodovina umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Umetna inteligenca je postala akademska disciplina leta 1956, v letih od takrat pa je doživela več valov optimizma,[10][11] ki so jim sledila razočaranja in izguba finančnih sredstev (znana kot " zima UI"),[12][13] kasneje so prišli na dan novi pristopi, uspeh in obnovljeno financiranje.[11][14] Večino svoje zgodovine se je raziskovanje UI delilo na področja, ki pogosto ne komunicirajo med seboj.[15] Ta področja temeljijo na tehničnih vidikih, kot so posebni cilji (npr. robotika ali strojno učenje),[16] uporaba določenih orodij (logika ali umetne nevronske mreže) ali resne filozofske razlike.[17][18][19] Področja so temeljila tudi na socialnih dejavnikih (posamezne institucije ali delo določenih raziskovalcev).[15]

Tradicionalni problemi (ali cilji) raziskav umetne inteligence vključujejo sklepanje, predstavitev znanja, načrtovanje, učenje, obdelavo naravnega jezika, zaznavanje in sposobnost premikati predmete in ravnati z njimi.[16] Splošna inteligenca je med dolgoročnimi cilji.[20] Pristopi vključujejo statistične metode, računalniško inteligenco in tradicionalno simbolično umetno inteligenco. V UI se uporabljajo številna orodja, tako različice iskanja in matematične optimizacije, umetne nevronske mreže in metode, ki temeljijo na statistiki, verjetnosti in ekonomiji. Področje UI bogatijo metode in sredstva, ki jih poznamo v računalništvu, informacijskem inženirstvu, matematiki, psihologiji, jezikoslovju, filozofiji in mnogih drugih področjih.

Temelj področja je bila prvotno trditev, da je človeško inteligenco »mogoče tako natančno opisati, da je mogoče izdelati stroj, ki jo simulira«.[21] To postavlja filozofske argumente o naravi uma in etiki ustvarjanja umetnih bitij, obdarjenih s človeško podobno inteligenco, vprašanja, ki so jedro mitov, fikcije in filozofije že od antike.[22] Nekateri ljudje tudi menijo, da je UI nevarna za človeštvo, če bo neovirano napredovala.[23] Drugi verjamejo, da človek z UI, drugače kot pri prejšnjih tehnoloških revolucijah, tvega množično brezposelnost.[24]

V enaindvajsetem stoletju so tehnike umetne inteligence doživele ponovno oživljanje ob sočasnem napredovanju računalniških sposobnosti, velikih količin podatkov in teoretičnem razumevanju; tehnike umetne inteligence so postale bistveni del tehnološke industrije, saj pomagajo rešiti številne izzive v računalništvu, programskem inženirstvu in operacijskih raziskavah.[25][14]

Področja umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo vsaj štiri področja:

  1. vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov,...)
  2. govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora,... )
  3. manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov,... )
  4. racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, zbirke podatkov,...)

Nekatera podpodročja UI

[uredi | uredi kodo]

Cilji umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]
  • Razumeti principe inteligence - da bi bolje razumeli človeka
  • Inteligentno obnašanje računalnikov - da bi povečali uporabnost računalnikov
  • Racionalnost novih sistemov UI, da bi lahko sami razložili kako so prišli do odgovora, ter izpostavili njihove prednosti in slabosti (npr. pristranost). Potrebne bodo nove tehnike učenja naprav, s katerimi bodo lahko naprave svoje odločitve utemeljile z neko uporabno razlago za končnega uporabnika.

Tehnike umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

V grobem se delijo:

  1. Optimizacija (hevristika, evolucijski algoritmi)
  2. Logično sklepanje (dokazovanje, dedukcija)
  3. Aproksimacija (v kopici podatkov poiskati splošna pravila)

Uporaba umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Naštejmo le nekaj najbolj znanih primerov:

  1. Program »Chinook« svetovni prvak v dami.
  2. Razni internetni iskalniki.(Google, Yahoo, Najdi.si,...)
  3. Šahovski program »Deep blue«, ki je leta 1997 premagal Garija Kasparova.
  4. Strojno prevajanje naravnih jezikov, na primer GOOGLE Translate.
  5. Prepoznavanje pisave, govora, prstnih odtisov, obrazov, glasu,...
  6. Napovedovanje vremena, dobička, prodaje,...
  7. Videoigre. Igra se izboljšuje med igranjem.
  8. Umetna inteligenca na trgu dela

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Gigafida - Rezultati iskanja«. www.gigafida.net. Pridobljeno 9. avgusta 2019.[mrtva povezava]
  2. ↑ Andreas Kaplan (2022) Artificial Intelligence, Business and Civilization - Our Fate Made in Machines, Routledge
  3. ↑ Opredelitev inteligentne inteligence kot študije inteligentnih agentov :
  4. ↑ 4,0 4,1 Kaplan Andreas; Michael Haenlein (2018) Siri, Siri v moji roki, kdo je najbolj pristen v deželi? O interpretacijah, ilustracijah in implikacijah umetne inteligence, poslovni horizonti, 62 (1)
  5. ↑ Russell & Norvig 2009, str. 2.
  6. ↑ Maloof, Mark. »Artificial Intelligence: An Introduction, p. 37« (PDF). georgetown.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. avgusta 2018.
  7. ↑ Schank, Roger C. (1991). »Where's the AI«. AI magazine. Zv. 12, št. 4. str. 38.
  8. ↑ Russell & Norvig 2009.
  9. ↑ »AlphaGo – Google DeepMind«. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2016.
  10. ↑ Optimizem zgodnje UI:
  11. ↑ 11,0 11,1 Razcvet osemdesetih: porast strokovnih sistemov, računalnikov pete generacije, Alvey, MCC, SCI :
  12. ↑ Prva zima UI, Mansfieldova sprememba, poročilo Lighthill
  13. ↑ Druga zima UI :
  14. ↑ 14,0 14,1 UI postane zelo uspešna v začetku 21. stoletja
  15. ↑ 15,0 15,1 Pamela McCorduck (2004, str.   424) piše o "grobem razbijanju UI v podpoljih - vizija, naravni jezik, teorija odločanja, genetski algoritmi, robotika  ... in ti z lastnim podpodpoljem - ki bi komaj kaj imeli kaj povedati drug drugemu. "
  16. ↑ 16,0 16,1 Ta seznam inteligentnih lastnosti temelji na temah, ki jih pokrivajo glavni učbeniki UI, vključno z:
  17. ↑ Biološka inteligenca in inteligenca na splošno:
  18. ↑ Neat vs brisač :
  19. ↑ Simbolna vs sub-simbolična UI:
  20. ↑ Splošna inteligenca (močna UI) je obravnavana v priljubljenih uvodih v UI:
  21. ↑ Glej Dartmouthov predlog.
  22. ↑ To je osrednja ideja strojev Pamele McCorduck, ki razmišljajo. Piše: "Všeč mi je, da umetno inteligenco mislim kot znanstveno apoteozo častitljive kulturne tradicije." ( McCorduck 2004, str.   34) "Umetna inteligenca v takšni ali drugačni obliki je zamisel, ki je prežemala zahodno intelektualno zgodovino, sanje, ki jo je nujno treba uresničiti." ( McCorduck 2004, str.   xviii) "Naša zgodovina je polna poskusov, da bi umetne inteligence naredili umetne inteligence, da bi reproducirali tisto, kar je bistveno za nas - mimo običajnih sredstev. Nazaj in nazaj med mitom in resničnostjo, našo domišljijo oskrbovali smo, kaj naše delavnice niso mogle, dolgo časa smo se ukvarjali s to čudno obliko samoreprodukcije. " ( McCorduck 2004, str.   3) Sledi željo nazaj k svojim helenističnim koreninam in jo imenuje za željo, da bi "oblikovali bogove". ( McCorduck 2004, str.   340–400)
  23. ↑ »Stephen Hawking believes AI could be mankind's last accomplishment«. BetaNews. 21. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2017.
  24. ↑ Ford, Martin; Colvin, Geoff (6. september 2015). »Will robots create more jobs than they destroy?«. The Guardian. Pridobljeno 13. januarja 2018.
  25. ↑ Aplikacije UI, ki se pogosto uporabljajo v ozadju:

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Splošno

[uredi | uredi kodo]

Organizacije, povezane z UI

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Umetna_inteligenca&oldid=6311526«