Pojdi na vsebino

Univerza v Lundu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza v Lundu
Lunds universitet
latinsko Universitas Lundensis, Universitas Gothorum Carolina, Regia Academia Carolina lundensis, Academia Carolina conciliatrix
MotoAd utrumque (Pripravljeni na oboje)[1]
Ustanovljena1666
Tipjavna univerza
Finančni sklad
700 milijonov € (2011)[2]
PodkanclerProf. Per Eriksson
Strokovni sodelavci
3.994 akademskega osebja
2.093 administrativnega (2011)[2]
Dodiplomskih20.933 (FTE, 2011)[2]
Podiplomskih6.738 (FTE, 2011)[2]
2.975 (total, 2011)[2]
KrajŠvedska Lund, Skåne, Švedska
Kampusurban
Barvetemno modra in bronasta
         
Članstvo v združenjihUniversitas 21
LERU
EUA
ASAIHL
Spletna stranhttp://www.lunduniversity.lu.se

Univerza v Lundu (švedsko Lunds universitet) je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund. Z več kot 45.000 študenti je največja visokošolska ustanova v Skandinaviji in ena najpomembnejših.[3]

Sestavlja jo osem fakultet in vzporedno več inštitutov ter raziskovalnih centrov:[4]

  • Fakulteta za inženirstvo
  • Naravoslovna fakulteta
  • Pravna fakulteta
  • Družboslovna fakulteta
  • Medicinska fakulteta
  • Fakulteta za humanistiko in teologijo
  • Visoka šola za ekonomijo in menedžment
  • Fakulteta za umetnost

Pod univerzo spadajo tudi dislocirani kampusi v krajih Helsingborg, Malmö in Ljungbyhed. Skupno ponujajo fakultete 280 študijskih programov, ki jih je v letu 2011 obiskovalo približno 47.000 študentov.

Sedež univerze

Univerza je bila ustanovljena leta 1666, v času, ko je zgodovinsko danska regija prišla pod švedsko oblast. Kraljeva in cerkvena oblast sta takrat pričela z intenzivno kampanjo za pošvedenje prebivalstva in univerza je bila učinkovit instrument v ta namen pri višjem sloju.[5] Intenzivneje se je pričela razvijati v 18. stoletju.

Univerza v Lundu velja danes po akademskih merilih za eno najuglednejših svetovnih univerz.[6][7] Tu so med drugim študirali ali poučevali ekonomist Bertil Ohlin, nevrobiolog Arvid Carlsson in fizik Manne Siegbahn. Je tudi vplivno raziskovalno središče, predvsem na področju inženirstva; na tamkajšnjem Tehnološkem inštitutu, ki je bil kasneje pripojen univerzi, je bil denimo v začetku 1960. let napravljen eden ključnih prebojev pri razvoju tehnologije brizgalnih tiskalnikov.[8] Trenutno sta v Lundu s sodelovanjem univerze v gradnji dva velika raziskovalna centra: laboratorij za sinhrotronsko žarčenje MAX IV, in Evropski spalacijski nevtronski izvor (ESS) za raziskave materialov s spalacijo.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Pripravljeni tako na knjigo kot na meč - študirati in obraniti državo v času vojne. Lev v grbu univerze drži v eni šapi knjigo, v drugi pa meč.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Årsredovisningar Arhivirano 2013-12-03 na Wayback Machine. (letno poročilo), 2011. Univerza v Lundu.
  3. ↑ »Lund University«. MastersPortal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2020. Pridobljeno 19. avgusta 2012.
  4. ↑ »Faculties, departments and centres«. Univerza v Lundu. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  5. ↑ Kaplan, Robert B.; Baldauf, Richard B. (2005). Language Planning and Policy in Europe. Multilingual Matters. str. 277. ISBN 1853598119.
  6. ↑ »Lund University«. QS Top Universities. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  7. ↑ »Lund University«. Academic ranking of world universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  8. ↑ Le, Hue P. (1998). »Progress and Trends in Ink-jet Printing Technology«. Journal of Imaging Science and Technology. Zv. 42. str. 49–62. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Univerza v Lundu
Stub icon

Ta članek o šoli je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_v_Lundu&oldid=5917115«