Zasavje

Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju. Glavno središče regije in največje mesto v Zasavju so Trbovlje. Regionalna središča oziroma občine so poleg omenjenih Trbovelj še Hrastnik, Litija in Zagorje ob Savi.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami. Južni in zahodni del (Litija in Zagorje ob Savi) sta bila v času Avstro-Ogrske del Kranjske, severnovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del Štajerske. Kot toponim se Zasavje zato pojavi razmeroma pozno, v času Kraljevine SHS ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja

Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja prvo na Slovenskem industrializirano, tudi zaradi bližine Južne železnice, saj je Zidani Most leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska postal pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše različice poteka Južne železnice je bilo odločilno, da so na območju Zasavja odkrili velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri Litiji še rudniki svinca ter topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je v zasavski industriji vodilo Zagorje z državno topilnico cinka in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi razmerami, ki sta jih za sabo pustila težka industrija in premogovništvo. Na najslabšem glasu je trboveljska cementarna Lafarge, ki je v zrak izpuščala presežne količine rakotvornih snovi.

Znane osebnosti

Primož Roglič, kolesar
Peter Kauzer, kajakaš
Tanja Ribič, igralka
Uroš Zupan, pisatelj
Iztok Kovač, plesalec
Brane Potočan, plesalec
Ivan (Jani) Novak, ustnovni član skupine Laibach
Dejan Knez, likovnik, glasbenik in konceptualni umetnik, ustanovni član skupine Laibach
Janez Knez, slikar
Zoran Poznič, kipar, kulturnik, minister
Bogdan Barovič, novinar, politik
Stojan Batič, kipar
Aleš Gulič, politik
Matjaž Švagan, župan
Janez Drnovšek, politik
Jure Tori, glasbenik
Vlado Poredoš, glasbenik
Božidar Wolfand - Wolf, glasbenik
Andrej Guček, glasbenik
Vili Fajdiga, glasbenik
Ante Mahkota, novinar, alpinist
Stane Dolanc, politik
France Klopčič, revolucionar
Jože Menih, partizan, narodni heroj
Janko Orožen, zgodovinar
Miha Marinko, politik
Lidija Šentjurc, političarka
Rudolf Badjura, geograf
Jože Ciuha, slikar
Tone Seliškar, pisatelj
Anton Sovre, filolog
Ana Dimnik, aktivistka
Josip Brinar, pisatelj
Slavko Grum, dramatik
Ulrik II. Vovbrški, graščak

Viri

Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Zasavje v Wikimedijini zbirki