Zlatar-Bistrica
Zlatar-Bistrica | |
---|---|
46°3′36″N 16°4′12″E / 46.06000°N 16.07000°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Krapinsko-zagorska županija |
Občina | Zlatar Bistrica |
Nadm. višina | 167 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 1.592 |
Poštna številka | 49247 Zlatar-Bistrica |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Zlatar-Bistrica je naselje na Hrvaškem, ki je središče Občine Zlatar-Bistrica v Krapinsko-zagorski županiji.
Lega
[uredi | uredi kodo]Zlatar-Bistrica leži južno od Ivanščice na desnem (severnem) bregu reke Krapine, oddaljeno okoli 5 km od naselja Zlatar, na nadmorski višini 167 m ob železniški progi Zagreb–Varaždin. Sosednje občine so Bedekovščina, Konjščina, Marija Bistrica in Zlatar.[1] Južno od nje se v Krapino z južne strani kot levi pritok izliva potok Bistrica, ki priteče iz Marije Bistrice.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]S spojitvijo zaselkov Donji in Gornji Brestovec ter Grančari je nastalo današnje mesto, ki se je formiralo okoli železniške postaje zgrajene leta 1911. Nova župnijska cerkev sv. Ivana Krstitelja je bila zgrajena leta 1997.[2]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Kraj se je pričel gospodarsko razvijati po izgradnji železniške proge. Glavne gospodarske dejavnosti so poljedelstvo, živinoreja, mesno in lesno predelovalna industrija, proizvodnja opek ter električnih kablov.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
347 | 477 | 518 | 670 | 766 | 876 | 899 | 992 | 1023 | 1046 | 1129 | 1209 | 1426 | 1554 | 1592 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
- ↑ Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.