Manganova skupina

Skupina 7 v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson skupina 6 ←    → skupina 8
IUPAC ime skupine 7 Ime po elementu manganova skupina CAS številka skupine (ZDA, vzorec A-B-A) VIIB stara IUPAC številka (Evropa, vzorec A-B) VIIA
↓ Perioda
4	Mangan (Mn) 25 Prehodna kovina
5	Tehnecij (Tc) 43 Prehodna kovina
6	Renij (Re) 75 Prehodna kovina
7	Borij (Bh) 107 Prehodna kovina
prvobitni iz radioaktivnega razpada sintetični element

V 7. skupini periodnega sistema elementov ali manganovi skupini so elementi mangan (Mn), tehnecij (Tc), renij (Re) in borij (Bh), katerega so sintetitizirali leta 1977 kot prvi umetno proizvedeni element.

Elementi 7. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem na zunanjih valenčnih orbitalah, ki jim dajejo podobne lastnosti:

Z	Element	Št. elektronov/orbitala
25	manganese	2, 8, 13, 2
43	technetium	2, 8, 18, 13, 2
75	rhenium	2, 8, 18, 32, 13, 2
107	bohrium	2, 8, 18, 32, 32, 13, 2

Lastnosti

Fizikalne lestnosti

Nekatere fizikalne lastnosti elementov 7. skupine so prikazane v naslednji preglednici:

Lastnosti elementov 7. skupine
Ime	Mangan	Tehnecij	Renij	Borij
Tališče	1517 K (1244 °C)	2430 K (2157 °C)	3459 K (3186 °C)	?
Vrelišče	2235 K (1962 °C)	5150 K (4877 °C)	5869 K (5596 °C)	?
Gostota	7,47 g·cm−3	11,5 g·cm−3	19,25 g·cm−3	?
Videz	srebrno kovinski	srebrnosivo kovinski	kovinski z belim leskom	?
Atomski polmer	140 pm	135 pm	135 pm	?

Renij ima tretje najvišje tališče med vsemi elementi (3186 °C), presegata ga samo volfram (3422 °C) in ogljik (3642 °C), in najvišje vrelišče med vsemi kovinami (5596 °C). Kemijsko je podoben manganu in se pridobiva kot stranski produkt pri rafiniranju molibdena in bakra.

Kemijske lastnosti

Vsi elementi imajo na valenčnih orbitalah po 7 elektronov (2 na orbitali s in 5 na orbitali f) in temu primerno veliko število oksidacijskih stanj: -1, +2, +3, +4, +6 in +7. Mangan je najbolj stabilen v oksidacijskih stanjih +2, +4 in +7, drugi elementi pa v stanjih +3, +4 in +7.

Tehnecij in renij nimata stabilnih izotopov in sta si zelo podobna. Vzrok za njuno podobnost je lantanoidna kontrakcija, zaradi katere imata enaka ionska polmera. Tehnecij je poleg prometija edini element pred svincem, ki nima stabilnega izotopa.

Uporaba

Mangan in renij se uporabljata predvsem za legiranje jekel, v spojinah pa kot katalizatorja.

Nahajališča

Tehnecij in renij sta radioaktivna elementa s kratko zazpolovno dobo in ju zato v naravi ni. Renij je izjemno redek in se nahaja v sledovih v drugih mineralih. Edini bolj pogost element je mangan, katerega je zemeljski skorji približno 0,1%. Letna proizvodnja mangana je 11 milijonov ton (2007), proizvodnja renija pa med 40 in 50 ton.

Mangan in renij se uporabljata predvsem za legiranje jekel, v spojinah pa kot katalitzatorja.