Pojdi na vsebino

Nemščina

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Nemško)
Nemščina
Deutsch, deutsche Sprache
Izgovarjava[ˈdɔʏtʃ]
Materni jezikNemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
Št. maternih
govorcev
Standardna nemščina: 90 milijonov (2010)[1]
vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)[2]
Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)[3]
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (nemška abeceda)
nemška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Evrope Evropska unija
(uradni in delovni jezik)

 Nemčija
 Avstrija
  Švica
 Italija (samo v Južni Tirolski)
 Lihtenštajn
 Luksemburg

 Belgija
Priznani manjšinski
jezik
Regulatorni uradnega regulatorja
(Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung[18]).
Jezikovne oznake
ISO 639-1de
ISO 639-2ger (B)
deu (T)
ISO 639-3Različno:
deu – nova visoka nemščina
gmh – srednja visoka nemščina
goh – stara visoka nemščina
gct – Alemán Coloniero
bar – Austro-Bavarian
cim – Cimbrian
geh – Hutterite German
ksh – Kölsch
nds – nizka nemščina
sli – Lower Silesian
ltz – luksemburščina
vmf – Main-Franconian
mhn – Mócheno
pfl – Palatinate German
pdc – Pennsylvania German
pdt – Plautdietsch
swg – švabska nemščina
gsw – alemanska nemščina
uln – Unserdeutsch
sxu – Upper Saxon
wae – Walser German
wep – vestfalijski jezik
Glottologhigh1287  High Franconian
uppe1397  Upper German
Linguasphere52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) >
52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj.
52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
{{{mapalt}}}
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijoni govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu (v Šleziji) na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in nizka nemščina. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung), je nizka nemščina - kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki - ohranila stare germanske soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški knjižni jezik je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku saške kneževine šestnajstega stoletja, ki ga je Martin Luther uporabljal v svojem prevodu Svetega pisma iz grščine oz. hebrejščine. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot uradni jezik v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med Vogezi (danes Francija) in reko Saale ter med rekama Eider in zgornjo Adižo. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do Pomorjanske, Šlezije in Vzhodne Prusije, do Flensburga ter do Karavank. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po 2. svetovni vojni je izgubila območja vzhodno od Odre, Lužiške Nise, Krušnih gora in Bavarskega gozda (Šumava) zaradi izgona tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss.

V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

Slovnica

[uredi | uredi kodo]

Samostalnik – das Substantiv

[uredi | uredi kodo]

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

  1. spol: moški (Maskulinum – der), ženski (Femininum – die) in srednji (Neutrum – das)
  2. število: ednina (Singular) in množina (Plural)
  3. sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

Člen – der Artikel

[uredi | uredi kodo]

Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

Nedoločni člen – der unbestimmte Artikel
[uredi | uredi kodo]

Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s 'kein'.

Maskulinum Femininum Neutrum
Nominativ ein eine ein
Genitiv eines einer eines
Dativ einem einer einem
Akkusativ einen eine ein
Določni člen – der bestimmte Artikel
[uredi | uredi kodo]

Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka.

Maskulinum Femininum Neutrum
Nominativ der die das
Genitiv des der des
Dativ dem der dem
Akkusativ den die das

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  2. ↑ Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16 izd.). Dallas, Texas: SIL International http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=deu. {{navedi enciklopedijo}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  3. ↑ 3,0 3,1 National Geographic Collegiate Atlas of the World. Willard, Ohio: R.R Donnelley & Sons Company. april 2006. str. 257–299. ISBN 978-0-7922-3662-7.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
  5. ↑ Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009
  6. ↑ EC.europa.eu
  7. ↑ »KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans«. Irinnews.org. Pridobljeno 11. oktobra 2010.
  8. ↑ »Deutsch in Namibia« (PDF) (v nemščini). Supplement of the Allgemeine Zeitung. 18. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. junija 2008. Pridobljeno 23. junija 2008.
  9. ↑ "CIA World Fact book Profile: Namibia" Arhivirano 2020-04-23 na Wayback Machine. cia.gov. Retrieved 2008-11-30.
  10. ↑ »Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2012. Pridobljeno 15. marca 2010.
  11. ↑ »SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: "Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt" - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien«. Siebenbuerger.de. Pridobljeno 15. marca 2010.
  12. ↑ »Geschichte«. Rusdeutsch.EU. Pridobljeno 11. oktobra 2010.
  13. ↑ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
  14. ↑ Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html
  15. ↑ »Constitutional Court of South Africa - The Constitution«. Constitutionalcourt.org.za. Pridobljeno 14. junija 2013.
  16. ↑ Verein Deutsche Sprache e.V. (15. junij 2006). »Wussten Sie, dass...«. Vds-ev.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2015. Pridobljeno 25. januarja 2012.
  17. ↑ Ethnologue report for Alemán Coloniero
  18. ↑ »Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat«. Rechtschreibrat.ids-mannheim.de. Pridobljeno 11. oktobra 2010.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo nemščina ali Nemščina v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikipedija - nemščina
Stub icon

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nemščina&oldid=6159085«