Delavnica z Bettino Welker

Danes sem bila na delavnici. Pravzaprav na delu delavnic, ki so bile organizirane ta vikend. Delavnico je v organizaciji društva ustvarjalcev Poligilda vodila Bettina Welker. Vsak, ki dela s polimerno glino, ve zanjo. Spoznala sem jo že v Pragi in se še bolj veselila ponovnega srečanja z njo. Odločila sem se za pol vikenda, ker so punce v prvem delu izdelovale zapestnice, ki pa niso ravno moj stil - če vnaprej vem, da takega nakita ne bom nosila in če je zelo verjetno, da tega ne bom nikdar več ponovila je nesmiselno nekomu zasesti mesto. Danes sem pa bila in sem zadovoljna. Naučila sem se izdelovati kot dih lahke meduzice ter "sorbetke", strašno zanimive ogrlice. Domov sem prišla tako polna vtisov in še vedno s srbečimi prsti, da sem večer preživela kar za ustvarjalno mizo. Ostanki meduzic se že pečejo. Prav tako en "sorbetek", v prav nič sorbetkastih barvah vendar pa, upam, z ustreznim učinkom za tisto, ki ji je namenjen. Ker so bile delavnice organizirane v Rayherju sem se seveda založila še z barvami Fimo mase, ki sem jih pogrešala v svoji škatli. Teden bo še zelo pisano ustvarjalen!

Moj "sorbetek"

"Meduzice"

Pospravljanje

Včeri zadnjih dni so bili namenjeni predvsem sestavljanju, ozadjem obeskov in podobnim rečem.
Nastala je lepa serija predvsem ogrlic. Delam prostor za nove ideje, ki jih je cela glava. kar je dober znak. Je bil premor čisto predolg.

Februarska peka je bila črno srebrno pink. Sestavljanje šele v oktobru? No ja, pustmo to...

Takole sem ostanke s praške delavnice pri Evi Hašikovi premešala, zgnetla v kroglice in sestavila komplet. No, za en samostojen komplet sem še nabrala koščkov ampak še ni dokončan. Si bo zaslužil svojo sliko.
Preostanke prelivov sem preizkušala z novimi v Pragi kupljenimi štampiljkami. Iz ostankov vsega skupaj je nastal še en obesek. Ostanke od Lindley Haunani sem delno porabila, pokažem, ko bo vse končano. Mi je tudi tehnika tako všeč, da si zasluži svojo objavo.

Eno packanje z Otrokinjo je obrodilo ostanke treh barv, ki so bile ravno za en preliv. Igračkanje je dalo tole:

Za darilo sem pripravila tudi tri svečnike. Ostanke sem zmečkala v gmoto, narezala na rezinice in še iz njih pripravila elipsice. Niso še sestavljene, se še poigravam z idejami, kako se bom lotila. Pa mirno še počakajo, so tako pomladanske... Ostanke prozorne z nekaj srebrnimi lističi, nekaj malega roza od "magnolija" perlic sem spet zbrala skupaj, zvaljala in dobila neponovljivo lahkotno mešanico. Je kar kričala po bolj organski obliki. Nekaj med strokom in polžkom je nastalo.

Idej je pa še toliko, da sploh ne vem, kje naj se lotim...

EuroClay Carnival v Pragi

Že od marca sem se veselila EuroClay Carnivala, ki je bil septembra v Pragi. Takoj so mi bili všeč čisto vsi izdelki, ki so bili predvideni na šestih delavnicah, zato sem se sploh prijavila in se res veselila, ko mi je uspelo, naval je bil namreč precejšen. Organizacija dogodka, prenočišče, ki so ga prisrbeli, učiteljice in njihovi izdelki, ki smo se jih naučili, so dosegli in presegli vsa pričakovanja. Ja, seveda me čaka še nekaj dokončevanja - samo enega sem dokončala, saj smo dobili vse potrebno v "goody bag-u", ostalo pa, no, še malo čaka... Enega bom morala izdelati od začetka, ker se mi je polomil že tam. Pa nič ne de. Ostalo je kup navodil, tehnik, drobnih fint, prebliskov v stilu "pa kako da se nisem sama na to spomnila, saj imam to vendarle ves čas pred sabo na mizi"... Pot je bila zanimiva, saj sem po dolgem času potovala z vlakom. Prav fino, pot je trajala knjigo in pol in dva šala (12 ur tja in 9 ur nazaj). Imela sem super cimro iz Srbije, v skupini je bilo poleg mene še osem Slovenk, ostalo pa mednarodna zasedba z vseh koncev. Poskrbljeno je bilo za vse, delovni prostori so bili fini, v ta namen postavljena trgovinica fantastično založena, tako da sem se morala pošteno držat nazaj, da nisem kupila čisto vsega, kar "rabim". Sem pa namenila rojstnodnevno darilo za nekaj teh nakupov, tako da bo ostalo v trajnem spominu, saj bom vse kupljeno lahko uporabljala res dolgo. Kot je na takih dogodkih običajno je bil organiziran swap. Izmenjava enakih izdelkov, ki jih vsak okrasi po svoje. Tokrat smo s polimerno glino krasili pokrovčke škatlic Nivea kreme. Prvi poskus je klavrno končal v pečici, kjer sem po nesreči premaknila gumb za uravnavanje temperature na absolutno previsoko vrednost. Rezultat je seveda temu ustrezno mehurjast in zažgan. No, ker je bila vsa oprema že predčasno na poti v Prago, sem zadovoljna, da mi je sploh uspelo nekaj spraviti skupaj.

"Zelena skupina" - skupaj z učiteljicami in organizatorjema

Delavnice so bila nekajurne, ena ali dve dnevno. Bolj naporno kot bi si mislila, sploh ker me je vmes malo zdelovala utrujenost in neprespanost poti tja, neki zoprni glavoboli že zjutraj in podobne traparije. Fotografirala sem (pre)malo, enostavno je bil fokus drugje.V predstavitvi je bilo teh šest izdelkov.

Donna Kato - Lindley Haunani - Bettina Welker
Sylvie Peraud - Eva Haškova - Dana Phamova

Že doma sem sklenila, da bom tam sledila navodilom, po svoje pa čarala doma. Če odmislim, da sem po neumnem odlomila "vejico" na obesku, ki smo se ga učili pri Sylvie Peraud sem zelo zadovoljna. No, vse še ni dokončano, zdaj so imeli prednost nujni darilni izdelki, ki jih potrebujem še ta teden :) O njih pa več prihodnjič.

Moji izdelki po navodilih zgoraj naštetih mojstric

Všeč mi je bila tudi ideja fotografiranja s Sisterhood necklace. Zbrana sredstva so namenjena v dobrodelne namene. Več piše tukaj. Ko bom velika bom znala izdelovati tako dovršene izdelke, kot je bila ta ogrlica. :)

Zaenkrat sem pri uporabi ostnkov z delavnic in poskusih z novimi igračkami.

September

September se mi še vedno zdi pomembnejši mesec za nove začetke kot recimo novo leto. Občutek pričakovanja, ki ga prinese, načrtovanje novih podvigov, ko si lepo spočit in pregret od poletja, eno tako brbotajočo energijo ima, ko se stvari za naslednje leto postavljajo v nove okvirje. Novi delovni cilji. Nove šolske obveznosti. Nove smernice na nekaterih področjih življenja. Nimam pojma, kdaj je minil, kar naenkrat ga je konec.
Prinesel je plodove japonskega drena, ki se je letos le odločil, da bo lepo cvetel in obrodil. Plod je velikosti češnje, v sredini ima drobno okroglo peško, lupina je "zoprna", sredica pa medeno sladka in sočna.

Prinesel je simpatičen izlet, na katerem smo ob poti srečali polje sončnic.

Prinesel je ustvarjalni navdih. Lepo je, ko posvetiš večer osebi, ki ti je blizu in z mislimi nanjo ustvariš nekaj lepega. In še lepše je, ko je to točno to, kar si je želela.

Zapestnica

Prinesel je prve gobe. Otrokinja raztura, ni kaj. Poslikani so samo jurčki, ostalo je bilo v trenutku, ko je nastal posnetek, že narezano in blanširano.

Prinesel je eno novo izobraževanje. Nepričakovano ampak, jeeej, se veselim. Novo znanje, nova poznanstva, nova izkušnja. Majcha wird wieder Deutsch lernen. (in če je tole napačno zapisano je to samo zato, ker je od učenja minilo dvajset let, novi tečaj se pa še ni začel)

Prinesel je Euro Clay Carnival v Pragi. ampak ta zasluži in dobi čisto svojo objavo.

Še malo in bo oktober. Kdo ve, kaj bo ta prinesel?

Nova pridobitev

Ha, po dolgih mukah in težavah, štirih različnih albumih, več možnih elementih za prikaz in precej sočnega preklinjanja, mi je, with a little big help from my friend, končno uspelo.

TADAAAA :)   

Če vam kaj "pomiga", se oglasite na mejl. Objavljen je v profilu. Nekateri izdelki že imajo nove lastnice, nekateri so še na voljo.

Maratonska objava

Zdaj, ko je pošiljka prispela v Anglijo, lahko spišem tole objavo. Prav neučakana sem bila od dne, ko sem oddala paketek na pošto.
Sašo poznam "službeno", še iz časov, ko je živela v Sloveniji. Fenomenalna punca je. Zdaj živi v Angliji, ima družino in dela - hulahup. Pa najbrž še tisoč drugih reči, kolikor jo poznam. Hulahup je strašno zanimiva zadeva, zabavna in primerna za vse generacije. Saša je šla malo dlje. Tko, dobrih 42 kilometrov. S hulahupom je pretekla maraton. Letos že drugič. Pet ur, pet minut in drobiž. Bilo je za Guinnessovo knjigo rekordov. Zakaj? Sama je povedala takole.
Uspelo ji je in vem, da ji bo še kdaj. Če ne maraton pa tisto, česar se bo lotila. Ker ima tisti pravi pozitiven pristop. Navdih mnogim. Tudi meni, da sem ji poslala eno fino fimo hulahup reč. In uhančke za zraven. :)

Vikend kot nalašč...

Za še en brzinski piknik, ostalo za lenarjenje ter brušenje in sestavljanje zaostankov. Jaz sem zadovoljna, moje prstne blazinice nekoliko manj. Komplet uhanov in obeska je za darilo, ostalo trenutno še na voljo.

PS: Ne pozabite na nagradno žrebanje jutri zjutraj!

50.000 (petdeset tisoč)

Uau! Moj blog ima 50.000 in več klikov. Res:

Od začetka sem dnevno spremljala številke in se veselila, ko so počasi rasle. Zdaj jih praktično ne opazim več, razen če kakšna res pade v oči. In tale danes je prav izstopala, sploh ker sem naletela na čisto okroglo :)

Ob tej priliki vas vabim, da pustite komentar, napišite mnenje o blogu in izžrebala bom nekoga, ki dobi obesek na sliki. Obesek je izdelan iz polimerne gline v tehniki Julie Picarello, meri približno 5x3cm, obešen je na vrvici oziroma kombinaciji vrvic in traku v beli barvi, zapenjanje s sponko in verižico za podaljševanje.

Fimo, fimo, fimo...

Kaj naj, če je pa fino in če me drži in če je idej več, kot uspem izdelat in če je izdelanega več, kot uspem dokončat in če je dokončanega več, kot uspem pofotkat...

Ena "malo mešano" serija in ena črno bela s srebrno.

Prstan za swap, obeski v tehniki Julie Picarello (tri serije čakajo na brušenje in dokončno izdelavo),
pikce (prva v seriji), "usnjeni" obeski ter slončkovi uhančki

Črno belo srebrna kombinacija

Miki miška in drugo ustvarjanje

Zadnje čase je kar naprej Fimo na sporedu. Seveda sem morala nove kačice takoj preizkusit. Tista rjavo bakreno turkizna mi je bila všeč, tele žive, poletne ter rdeče črne so mi pa tudi. Pa še pridejo, idej je še kar nekaj...
Vmes seveda izdelam kakšen "cukrček", ki trenutno še ni za objavo, je pa fletno tuhtat in poskušat. Ena ideja, ki se mi je po Artishu očitno usedla nekaj v ozadje je priplavala na površje, nastal je prvi izdelek, ki sicer rabi ponovitev v bolj natančni izvedbi, je pa fleten do konca. Pokažem najbrž med prazniki. Ena reč za eno izjemno punco je še v delu, prva faza je uspela kot je treba. Mikimiška, za katero sem idejo dobila tukaj, je pa tudi fina. Že delam nove, zanimanja je že doma veliko. :)

Rdeča in črno z belo in srebrno

Poletne žive barve. Sledijo še ozadja v ostalih barvah kačice - turkizna, roza, bola

Miki miška, navadna izvedba. Minnie bo z mašnco. :)

Ustvarjanje zadnjih dni

Pošteno me je držalo zadnje dni, tako da je nastalo precej kosov nakita, ki je vsaj delno iz Fimo mase. Kolaž predstavljam v tej objavi, posamezne slikce (tudi starejših kosov) se najde tudi v albumu, tisti, ki me spremljate tudi na Facebooku pa tam redno in sproti srečujete nove izdelke ;)
Nekateri že imajo nove lastnice, nekateri še čakajo nanje. Če koga kakšen kos zamika, naj se mi javi na mejl.
Nekaj kosov še čaka nezbrušenih in/ali nesestavljenih, bodo pa počakali do naslednjič.

Vsekakor posebej sledi še objava rezultata swapa prstanov, ki so ga organizirale punce na Izdelovalnici malih umetnin.

Razplet nagradne igre

Hja, očitno je bil res lenoben vikend, da se nikomur ni dalo pohecat s temi polžki...
Pridelala sem natanko dva komentarja - enega na blogu in enega na Facebooku, tako da sem se odločila, da obema podarim nekaj polžkastega po njunih željah.
Obe dobitnici naj se mi oglasita na mejl, da predebatiramo podrobnosti. No, tudi kavo kuham, če smo že pri tem :)

Dolgujem pa še odgovor. Ne, ni stiskalec za krompir in ne, ni škatlica za kontaktne leče. :)
Je pa smetana. Tista smetana iz igrice Fifi in cvetličniki, kjer sestavljaš torto - testo, plast smetane, jagode in take dobrote, ki pač sodijo v torto. Smetana je strašno uporabna, prav tako tista roza plast, ki je kaj vem kaj, je pa fletna, ker ima luštno drobno strukturo (pokažem na kakšnem izdelku).

Fifi in cvetličniki smetanca :)

Nagradna uganka

Zadnje dni me navdušujejo polžki.
Ti polžki so nastali bolj kot ne po naključju, ko sem našla ustrezen predmet, s katerim jih lahko "naštempljam".
Za tale deževni vikend, ko se boste prekladali sem in tja in imeli dovolj časa za tuhtanje, vam nalagam uganko. Časa imate do ponedeljka zvečer.
Nagrado dobi tisti, ki ugane natančno, s čim so polžki izdelani, če ne bo natančnega odgovora, dobi nagrado najboljši približek, sicer pa najbolj zabaven odgovor.
Nagrada je nakit s polžki. Glede izvedbe in barve se bom dogovorila s prejemnikom (m/ž) nagrade. Tale je pač bolj na roza.

Še bližnji posnetek:

Kot iz sanj :)

Današnje sanje so bile odštekane, tako glede dogajanja, nastopajočih, kot glede ustvarjalnega navdiha. Sanjala sem namreč takle obesek, sicer s temno modro osnovo, pa sem se pri poustvarjanju sanj vseeno zatekla k turkizni.
Vsekakor še poskusim, z drugimi barvami, nekaj se mi jih že mota po glavi.

Nekoč je bila pločevinasta škatla

od kave.  Ker je že na varnem pri eni coprnici*, lahko objavim tudi tukaj, kaj je iz nje nastalo tri zvaljane ekstruderje, kup zvitih kačic in ohoho pikanja kasneje:

Prej                               in                           potem

pa malo vmes

Glede na količino vloženega časa in meditativnost postopka verjetno oblačenje pločevinastih škatel v fimo kačice lahko uvrstim med sestavljanke in pomelo.

*Če že Nimbusa ne zna zakurblat naj pa pajkove nogice za zvarke spravlja v njej ;)

Rešen neuspeh

Zadnjič sem pripravljala eno luštno darilo za eno punco. Zamislila sem si ogrlico z nekaj listki, vmes bi dala perlice itd. Pa sta bila dva od listkov mehurjasta. To se mi je zdaj že večkrat zgodilo in sem čisto nesrečna, ker se tega vraga ne opazi dokler ni že prepozno :(
En od teh listkov mi je prišel pod roke, ko sem iskala, če imam kaj primernega za darilo za sinovo sošolko. Ker me ne bo, je smiselno, da jaz pripravim darilo, da dedija in babi ne obremenjujemo še s tem, je skrb za mulčke čisto dovolj.
Mehurje sem navrtala, skozi luknjice napeljala zajlico z nanizanimi perlicami, jo zaključila s štoparjem (ja, ja, slovenščina, saj vem...). Da je primerno za mlado damo sem dala vse skupaj na daljšo živahno bombažno vrvico, ki pa sem jo zavezala tako, da konca bingljata spodaj, nanju sem nanizala še nekaj perlic in ju zamotala okrog žičk. Gospodična ju bo najbrž prepletla drugače. Obesek je zdaj celo obojestranski. Vesela sem, ker sem uspešno porabila nekaj, kar bi sicer zavrgla, ker v osnovi "ni ratalo". Če bo še prejemnica zadovoljna, je pa zmaga na celi črti.

Fimo ustvarjanje zadnjih mesecev

Za novo leto sem podarila dve ogrlici. Izdelani v naglici, niti poslikanih nimam. Danes že vem, da bosta prejemnici dobili novi, lepše in boljše izdelani.
Potem imam še nekaj ustvarjalnih podvigov za sabo, pa je zdaj morda čas za predstavitev tistih, ki so res šli od hiše.
Sovic je bilo vsaj petdeset vsega skupaj. Drobnih, raznobarvnih, na različnih vrvicah, z različnimi dodatki na vrvicah.

Fimo sovice. Cca 2cm visoke.

 Darilo za eno fajn punco

Darilo za še eno fajn punco

Obesek za pomladni swap na IMU (prav tako za fajn punco ☺)

Prejemnici obeska sem izdelala še mini čestitkico

Verjetno bo nastalo še kar precej izdelkov v bližnji prihodnosti, prsti me namreč pošteno srbijo zadnje čase. V nedeljo, ko so se mulčki zavlekli pred risanke in si sami pripravili zajtrk, ko so bili lačni, sem sedela celo dopoldne in čarala rožice za swap. Kam so šle štiri ure, nimam pojma. Je pa nastala tale na zeleni podlagi, ena bela, kombinirana z zlatim, ki je že rezervirana (pokažem, ko izdelam v celoti), ena oranžno rumena (preprosta millefiori kačica) ter nekaj v roza, kjer sem čisto za hec poskusila sutton slice tehniko na eni mini štampiljki in potem za Otrokinjo, ki se mi je pridružila zadnje pol ure, naredila tri ploščice, ki jih je treba zdaj nekako sestavit v oglico, ki bo primerna za skoraj šestletnico.

Drobižki (15)

Večerja pri Majchinih: polkilogramska štruca kruha, sedem jajc, tričetrt kozarčka arašidovega masla, tri banane in tričetrt litra mleka za posladek (zmiksano v šejk)... Kaj bo, ko bosta fanta v resnih najstniških letih (še sebe se spomnim s sendviči, odrezanimi od sredine na pol prerezanega tavelikega hlebca...) si niti pomislit ne upam. Po mojem bomo samo za hrano delali :)

CJBM blog (Culinary journey by me) je bil zadnje čase navdih za prenekatero dobroto v naši hiši. Pomarančni sladoled, krompirjevi glavnički, žajbljevo pršutovi prigrizki, solata z bučo in granatnim jabolkom...

Postavili smo smrekico. Nekako "reda radi", ni še prazničnega vzdušja pri nas. Vedno jo postavimo prej, ker nam v januar nekako ne paše, zdaj, ko je povsod polno okraskov in lučk in božičnih pesmi pa bolj. Je bila v adventnem koledarju prejšnji vikend na vrsti, pa smo zrihtali. Zdaj se je bom bolj veselila in se imela vsaj čas za pet minut usest zraven in gledat lučke. Zdaj tudi nisem več huda nanje, v nedeljo mi je šla pa kot v risanki para iz ušes, ker so bile vse zafecljane...

Otrokinja je prebolela angino. Lansko sezono ni bilo nobenih podobnih obolenj, razen tiste operacije ne beležimo nobene bolniške. Je pa tale letošnja zato toliko "težje padla". Zaradi tedna odsotnosti je bila ob nastop pri plesnih, angleščino (ki jo strašno rada obiskuje), ter dva rojstna dneva v Atlantisu in enega "na kopnem". Priznam, da je zelo hrabro prenesla vse skupaj.

Pospravila sem ustvarjalnico. In z veseljem izbrskala stare zaloge fimo mase. In ker nam je Neža prijazno pokazala ene fine pripomočke na delavnici v Prometeju si seveda privoščila en kompletek in veselo valjala. Tik tak sem mela nove uhančke. Več njih. :) Pa kup idej se še mota po glavi, me prav veseli, da je službena gužva v veliki meri mimo za letos, da se bo dalo več časa preživeti izven pisarne. Uhančki se kar vrstijo, prav tako je nastala cela jata - majcenih presenečenj. Nič ne povem. :P Lahko pa pokažem sadno ustvarjanje z Otrokinjo. V soboto sem ji posvetila kar nekaj časa, sva skupaj packali in nastala je prav imenitna ogrlica. Nič zimska, pa kaj - tudi ona ni mrka in pusta ampak vesela in sončna punca.

Srednje dete je uspešno opravilo prvi kitarski nastop. Mama je zlikala srajco, cela družina ga je šla poslušat, luštno je bilo. Zdaj bomo doma najbrž še kaj drugega kot Enkrat je bil en majhen škrat poslušali. Ob udarni točki nastopa (kitarski duo z rock uspešnico) je prijavil, da zadnje ponavadi za konec prihranijo. Ja, sine, res je. :)

Beležimo pomembno delovno zmago. Manj kot dve leti po selitvi smo garažo pospravili do te mere, da je v njej lahko parkiran avto.

Pogrešam posedanje zunaj. Poleti sva z DH skupaj kofetkala, zdaj pa raje sama pijem kavo kot da bi posedala v mrzli in zakajeni garaži. V bistvu pogrešam klepetanje ob kavi. Upam, da bo nehal kadit preden bo spet poletje. :)