Marganc
25 |
2 13 8 2 |
Mn 54,938 |
|
Marganc |
Marganc (Mn — manganum latinan kelel) om 25nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan laptalagruppas, VIIB), tabluden nelländes periodas.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1774 ročine Juhan Gotlib Gan-himik sai puhtast margancad ezmäižen kerdan pirolüzit-mineralan hilenke lämbitamižel päčiš. Sai rahahidenkeskešt manganum-nimed 19. voz'sadan augotišes. Vepsän nimi tuli elementan ven.: марганец-nimespäi, a se libui saksan kelen Manganerz-sanaspäi «marganckivend».
Marganc om levitadud londuses, 14nz' element i kahtenz' raudan jäl'ghe jüged metall Mas levigandusen mödhe (kaikuččed koume atomad kümnes tuhaspäi), no ei voi löuta sidä joudjas olendas. Kaimdab raudad kivendoiš päpaloin, sil-žo aigal om kivisuguid margancan dominiruindanke. Mülündmär merivedes om pen', 10−7..10−6 %, no sase 0,3 procenthasai valdmeren pohjanno, sil marganc sab konkrecijoid raudanke.
Marganc om ristitun organizman tarbhaižeks mikroelementaks. Sen varaduz ülemb märad om toksine, kucub keskuznervsisteman läžundoid.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Marganc om kova räbed hahkvauvaz metall. Element om paramagnetik. Sil om viž allotropišt modifikacijad: nell' kubiženke kristalliženke seglusenke i üks' tetragonaliženke.
Atommass — 54,93805. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,21 g/sm³. Suladandlämuz — 1519 K (1246 C°). Kehundlämuz — 2334 K (2061 C°).
Element kogoneb üks'jäižes stabiližes 55Mn-izotopaspäi. Kaik toižed 25 izotopad oma ratud radioaktivižed 44..70 atommassanke, tetas mugažo seičeme izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad čihodajad oma 53Mn (T½=3,7 mln vozid), 54Mn 312 päivest pol'čihodamižen pordonke i 52Mn (5,59 päivest). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen i β-čihodamižen kal't, kändasoiš hromaks i vanadijaks, muite hromaks, vai raudaks.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Reagiruib vedenke lämbitamižes. Absorbiruib vezinikad. Muigotandmärad: +7..−3, sidä kesken +2, +3, +4, +6 i +7 oleldas kaikiš paksumba.
Passiviruiše muigotandal il'mas. Margancan tuhk palab hapanikas:
Marganc sädab gidrohapandust reakcijas ülälämbitadud vezipurunke, ahtištaden vezinikad (sen aigan sädajan margancan gidrohapandusen šoid vitkodab reakcijad):
Ei olele metallan reakcijoid mugliden segoiteses. Sulatadud marganc vastaimižpainab hil'nikanke säten karbidoid (oz., Mn3C).
Marganc sädab nenid hapandusid: MnO, Mn2O3, MnO2, MnO3 (ei ole erigoittud joudjas olendas) i margancine angidrid Mn2O7.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe metallurgijas legiruimha terast i heitmaha rikid sišpäi. 12..13-procentine ližaduz terashe varmdab sidä somusen olendhasai, mugažo ližatas 20 procenthasai kaugedraudha samha «zerkolkaugedraudad». Kävutadas alüminijan ühthesuladusiš. Margancan hapanduz ottase portlandcementan ližaduseks.
Mail'man margancan kaikiš znamasižembad varad oma Suviafrikan Tazovaldkundas i valdmeren pohjas (raudanke ühtes). Sadas millionad tonnoid vodes. Om vähähkoks torhudeks Venämas, Usan löudmižsija om znamasižeks (70 mln tonnoid, Kemerovon agj, 60 km pohjoižhe Meždurečenskaspäi).
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Marganc webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz margancas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Marganc Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|