Sladko presenečenje

Le kaj se skriva v njej? Nekaj slastnega. In zdravega. In rdečega. In raste na drevesu za hišo. Seveda, to so naše domače češnje.

Ker sem jih podarila, sem jih zavila v lepo embalažo ... no, v odsluženo škatlo, v kateri je do mene pripotoval material za ustvarjanje. Na mizi je ostal kos rumenega kartona, iz katerega sem izdelala kelih, tokrat sem uporabila, kar je ostalo. Najprej sem ga izrezala na ustrezno velikost in nato poštempljala s štampiljko Hero Arts (Five line background) ter senčila z rumenimi odtenki Distress Inkov (Scattered Straw in Mustard Seed), saj je karton pastelno rumen. S še temnejšim odtenkom (Vintage Photo) sem senčila kartonček (Spellbinders, Labels 08), na katerem so rožice (Marianne Design, English rose). 

Ker je bila škatla prepolna češenj, sem jo morala zapreti s trakom, da se ne bi slučajno odprla. Trak sem prilepila na škatlo spodaj, zgoraj pa sem ga pritrdila z velkro nalepkami, ki sem jih še dodatno pritrdila s spenjačem.

Škatlo za češnje prijavljam na naslednje izzive:

• Milk Coffe: Anything but a card
• The Crafter's Cafe: Girly
• Brown Sugar: Anything goes
• Divas by Design: Anything goes

Škatla za Copic markerje

Markerje sem hranila v prozorni toaletni torbici - bilo je pregledno in uporabno. Počasi pa se je njihova količina tako povečala, da je brskanje po torbici postalo zamudno. Najprej sem nameravala v škatlo dati tulce toaletnega papirja, potem pa sem dobila boljšo zamisel. Prav tako reciklažno ...

Medtem ko si poleti smoothie delam sama, ga pozimi kupujem (glede na to, da bi sadje in zelenjavo morala kupiti, si vsaj prišparam kup umazane posode). Plastenke porabim za shranjevanje gumbov, rožic in drugih ustvarjalskih malenkosti.

Tako zgleda delček mojega ustvarjalnega pulta (ki pa se bo najbrž kmalu selil drugam). Markerje sem razdelila po barvah, je še nekaj prostora ... Tako tudi lepše vidim, katerih barvnih odtenkov imam več in katerih manj.

 

Za osnovo sem uporabila odsluženo škatlo (v kateri sem po pošti skoraj gotovo prejela material za ustvarjanje). Plastenke sem z nožem "obglavila". Obrezala sem jih do višine 2/3 markerja. V pomoč mi je bila originalna nalepka, ki mi je omogočila, da sem odrezala vrh plastenke zelo natančno (lahko si pomagamo tudi z elastiko, ki nam služi kot črtalo). Potem ko sem vrh odrezala, sem odstranila tudi plastično nalepko s plastenke. Ostal mi je prozoren lonček.

Od pokrova škatle sem ohranila le en krak, na katerega sem nalepila trikotnik iz kartona, da škatla stoji pod kotom in mi markerji ne popadajo na delovno površino sami od sebe.

Zaenkrat je še nisem okrasila, ko se bom odločila, kje bom imela nov delovni prostor, jo bom pobarvala. Bolj kot oblika mi je pri delovnem prostoru pomembna uporabnost.

Zdaj pa moram pospraviti še goro materiala, papirja in drugega, ki se nahaja desno od fotografiranega, da bom v tem tednu kaj USTVARJALA, ker bom IMELA KJE. 

Kuhanje z ljubeznijo ...

Še v januarju je nastal tale kuharski fascikel. Izdelala sem ga za prijateljičino mamo. Od vseh ljudi, kar jih poznam, ona kuha z največjim užitkom in se vedno znova loteva novih izzivov. Lani sem zanjo izdelala voščilnico v obliki predpasnika, letos pa je prišla na vrsto kuharska knjiga s kazalkami iz fima. Ne vem, ali se vidi, ampak sem sladoledek, skodelico kave in jajce privezala kar na špangice za lase. Tiste aluminjaste. Najprej sem poskusila, ali se sploh držijo na papirju. Držijo in to dobro!

Najprej sem izbrala osnovne barve: zeleno, rjavo, vijolično z dodatkom rožnate. Nato sem natisnila razne pridatke, nekaj sem jih že poleti skrbno zbirala na spletu, nekaj sem jih dodatno poiskala v ta namen.

Na enak način sem oblikovala vse tri stranice. Na koncu sem vse skupaj prelepila s samolepilno folijo za zavijanje knjig.

Fotografije niso najboljše, a sem krašenje dokončala pozno zvečer, naslednjega dne po službi pa sem jo že odnesla naprej. Fotografirala sem jo ob 2.00, preden sem šla spat.

Gospa M. zares kuha z ljubeznijo in razveseljuje vse, ki imajo priložnost poskusiti njene jedi, predvsem pa domače. Rožice in srčki niso moj stil, zato bom kar tole prijavila na izziv pri Craftalnici ... narejeno je bilo z ljubeznijo za gospo, ki kuha z ljubeznijo.

Izdelala sem tudi liste - kazalke za predjedi, juhe, omake, meso, ribe, solate in sladice. To bom objavila prihodnjič ...

Nakit XII

Pred časom sem izdelala verižico v zeleno-beli barvi, skupaj z uhani in zapestnico ... vendar mi verižica ni bila najbolj všeč. Medtem sem naročila manjše bele koralne kroglice in sem staro ogrlico podrla ter ustvarila tole ... bilo je živčno natikanje, medtem ko nas je zalivala voda!

Zato tudi s to nisem preveč zadovoljna ... ni tisto, kar sem hotela doseči. Rada bi ogrlico, ki bi jo lahko nosila tako na golo kožo kot na puloverje z visokim ovratnikom, a tole ni primerno ne za eno ne za drugo ... spet bom podirala!

Predelava en-dva-tri ...

Ta kos nakita mi je pred več kot desetimi leti naredila prijateljica Simona iz Rima, ko sem bila pri njej na obisku ... narejen je bil februarja 1999! Skupaj sva šli v specializirano trgovinico, ki je bila od tal do stropa založena s perlicami in drugim materialom za nakit ter skupaj izbrali osnove za tri različne verižice. Takrat sem se tudi sama navdušila nad izdelovanjem nakita ...

Žal pa nobena stvar ne traje večno. Tale verižica je imela vmes še dva valjčka iz muranskega stekla, vendar mi je en odpadel. S samo enim valjčkom je vse skupaj lezlo preveč narazen in ni imelo nobene oblike, zato sem nameravala ponovno sestaviti celotno verižico znova, potem pa sem se odločila, da pustim drobne perle, ki jih je nanizala Simona, kar pri miru. To je njeno delo! Odstranila sem še drugi valjček in kar je ostalo preprosto zavozlala skupaj.

Ta dva valjčka pa sem odstranila ... najbrž jih bom obesila na uhane. Še ne vem točno.