Sladko presenečenje

Le kaj se skriva v njej? Nekaj slastnega. In zdravega. In rdečega. In raste na drevesu za hišo. Seveda, to so naše domače češnje.

Ker sem jih podarila, sem jih zavila v lepo embalažo ... no, v odsluženo škatlo, v kateri je do mene pripotoval material za ustvarjanje. Na mizi je ostal kos rumenega kartona, iz katerega sem izdelala kelih, tokrat sem uporabila, kar je ostalo. Najprej sem ga izrezala na ustrezno velikost in nato poštempljala s štampiljko Hero Arts (Five line background) ter senčila z rumenimi odtenki Distress Inkov (Scattered Straw in Mustard Seed), saj je karton pastelno rumen. S še temnejšim odtenkom (Vintage Photo) sem senčila kartonček (Spellbinders, Labels 08), na katerem so rožice (Marianne Design, English rose). 

Ker je bila škatla prepolna češenj, sem jo morala zapreti s trakom, da se ne bi slučajno odprla. Trak sem prilepila na škatlo spodaj, zgoraj pa sem ga pritrdila z velkro nalepkami, ki sem jih še dodatno pritrdila s spenjačem.

Škatlo za češnje prijavljam na naslednje izzive:

• Milk Coffe: Anything but a card
• The Crafter's Cafe: Girly
• Brown Sugar: Anything goes
• Divas by Design: Anything goes

Sonce iz Kljunčkovega vrta

 To koruzo je Kljunček posadil v vrtcu. Ko jo je prinesel domov, smo jo posadili v njegov vrtiček in je obrodila.

Prvi storž sva pohrustala včeraj za popoldansko malico.

Kljunčkov vrt

marec 2012

april 2012

junij 2012

dobrote z vrta

Daljši za petelinji korak ...

Kaj pa? Dan, seveda.

Tako je pravila moja nona. Ko se je dan znatno podaljšal, je vedno rekla:
"Dan se je podaljšal za en petelinji korak!".

None že skoraj deset let ni več, pomlad pa se spet vrača. Sicer malo piha, v zavetnih legah pa je prav prijetno ... grem na ležalnik na balkonu! Uživam v teh toplih zimskih dnevih.

Zvončki na našem dvorišču cvetijo že več kot en teden. Lani so nam začeli cveteti že decembra. Hiša ni na najbolj sončni legi, pozimi sonce ob 16. uri že zaide, medtem ko se nekateri deli vasi še uro ali več kopajo v soncu. Takrat bi živela drugje, gor na griču ... in ko so poplave tudi!

Nekaj primerkov je že tako močno razpihnjenih, da bodo kmalu odcveteli.

Tudi krokusi, ki sem jih postavila na kuhinjsko mizo, so začeli cveteti. Zanimivo je bilo opazovati, kako dolgi zeleni stroki vedno bolj belijo in debelijo, dokler niso počili in se razprli. Svetu se je pokazal rumen resast venček prašnikov.

Te fotografije so bile posnete že prejšnji vikend, a jih nisem uspela objaviti. En cvet je do danes že odcvetel. Ostali pa so razprti. Nekaj mladičev najbrž letos še ne bo cvetelo. Šele nabirajo moči ...

Pomlad je pokukala v hišo

Božič je mimo, novo leto tudi, počakali smo še na sv. tri kralje in podrli drevešček ter odstranili vse okraske. Hud mraz (no, vsaj za Primorsko) je minil, danes je celo soncu uspelo prebiti oblačno kopreno. Kako zelen je travnik za hišo! Dolge sence pa še vedno opozarjajo, da pomlad še ni blizu, da je sonce nizko na obzorju, kot bi imelo težak tovor in se ne bi zmoglo dvigniti v višave. Še malo pa bo razsvetljevalo mojo kuhinjo.

Da bi si pričarala malo spomladanskega vzdušja pred pravo pomladjo (čeprav zvončki bodo vsak čas pokukali iz zemlje), sem v Obiju kupila lonček z belimi krokusi. Sicer so mi lepši vijolični, a z rdečo steno ne ustvarjajo skladnosti.

Rdeče-vijolična kombinacija: stilisti sicer prisegajo nanjo, a meni osebno ni všeč. Vijolična je lepa barva, vendar zelo občutljiva ... prenese črno, belo in samo sebe ... pa še to v istem tonu in različnih odtenkih. Pravo študijo vijolične sem nehote naredila, ko sem iskala kombinacijo dveh vijoličnih stvari za eno ogrlico ... na koncu sem izbrala tisto, ki sem jo poskusila najprej. Ostalo pa mi je malo morje vijoličnih perlic vseh tonov ... To kombinacijo bi mogoče oblekla, nikakor pa ne bi teh dveh barv kombinirala pri dekoraciji prostora.

Rdeče-zelena kombinacija: rdeča in zelena sta kontrastni barvi. Stilisti pravijo, da se je tej kombinacije pri oblačenju najbolje izogniti. Res se ne bi dobro počutila v preobleki tropske žabe. Vendar v stanovanju, sploh v moji kuhinji jo pogosto uporabljam. Mogoče tudi zato, ker je stena bolj zamolklo rdeča (najbrž ima malo modre) in zelena, ki jo vsakič izberem, je zelena mladega listja, brstičev. Ta odtenek mi je tudi najbolj všeč. Rdeča daje prostoru moč, energijo, zelena pa svežino.

Pa se vrnimo k današnji temi: da bi si pričarala pomlad v kuhinji, sem kupila bele krokuse, vsaj upam, da so beli, saj še ne cvetijo. Postavila sem jih v zelen lonček za orhideje - no, ni bilo tako preprosto. Lonček za orhideje je zelo globok, zato sem na dno nasula, kar sem imela trenutno pri roki - luščine arašidov, nanje sem postavila krožniček (ki sem ga izdelala iz ene plastične posodice, saj so bili podstavki za rože vsi po vrsti preširoki). Nato sem naredila lončku "krilce", tj. obroč iz kartona, da mi ni bilo potrebno napolniti celega lončka s peskom. Nasula sem pesek. Tistega iz adventnega venčka ...

Potem sem ubrala dve vrbovi veji in ju spletla v venček. Venček sem na dveh koncih privezala z zelenim trakom, da visi izpod roba posode. Trak je v enem kosu, samo zataknjen je pod lonček z rožami.

Potem pa sem iz plastičnih perl izdelala okraske ... z rezultatom nisem najbolj zadovoljna, vendar tudi časa nisem imela veliko ... najbrž bom še kaj spreminjala. Izdelala sem zelene listke in rožnate venčke. Če bom imela čas, bom venčke zamenjala z metuljčki. Dokler rožice še ne cvetijo sem na vrh postavila še dva listka z rožico. To bom ob cvetenju odstranila.

Moj hibiskus

Tole rastlinico so mi podarili avstrijski partnerji v Comeniusovem projektu pred štirimi leti. Čeprav je bil le majhna vejica, je bil poln cvetov. A kaj, ko je bil navajen na rastlinjak in sta odcvetela le dva cvetova, vsi popki pa so se osuli.

Ker se nje bližalo poletje, sem ga postavila ven, na balkon. Le jutranje sonce ga je obsijalo, a že to je bilo dovolj, da mu je požgalo vse liste. Kaj klavrno je zgledal. Razmišljala sem že, da ga vržem stran, potem pa sem se odločila, da mu dam drugo priložnost.

In sedaj me razveseljuje in cveti ... še bo cvetel letos.

.

Kapere - nadaljevanje

Kapere so me pav prevzele. Po tistem, ko sem se o njih razpisala na blogu, sem razmišljala le še:

To moram imeti!

Ker je vreme prekrižalo načrte in je vikend v Logarski dolini odpadel, smo se odpravili na krajše - vremenu primerne izlete. In tako smo po dolgem času obiskali slovensko obalo. Parkirali smo v Fiesi in se sprehodili do Pirana. Kljunčka so fascinirali galebi, tudi ostali smo prišli na svoj račun - s fotografijami in toliko opevanimi kaperami. Zdaj le čakam, kaj iz tega bo.

Kapere na cerkvi sv. Jurija v Piranu

Kapere v cvetju na obzidju pod cerkvijo

Popki kaper - primerni za vlaganje


Metulji

In še metulji

Strunjanske soline

Šparglji

Tamali že zna s prstom pokazati, kaj bi rad. Najbrž se tega najprej naučijo. Kot vedno sva se odpravila na pot s traktorjem (voziček ni več aktualen). Namesto uhojene poti od sosedov do sosedov je s prstom pokazal proti poljem. Tako sem izkoristila priliko, da pogledam, kaj je na polju novega in dodam novo objavo na temo vrtnarjenja.

Ubrala sva jo mimo paradižnikov in fižola ter električnega droga do špargljev.
Nepoznavalci bi mislili, da so prispeli do nekakšne dolge orjaške krtine. Le pozorno oko opazi, da nekaj kremno belega oz. bledozelenega kuka na plano. Izkušenemu obiralcu že zrahljana zemlja nakaže, da spodaj tiči špargelj. Če pa obiranje zamudi, zraste rastlinica z nitastimi listi.

Bistvo vsega pa je, da so šparglji božansko dobri in Kljunček se z mano strinja, saj jé kar surove, če drugih ni na razpolago.


Sicer pa se lahko pripravijo na več načinov: v kremni juhi, ocvrti z jajci, zakisani, v frtalji, piti ipd. Potrebne je le dovolj kulinarične domišljije. Vsekakor jih moramo najprej očistiti, tj. odstraniti olesenele dele in spodnje dele, ki so preveč žilasti, olupiti. Nato jih kuhamo do mehkega, najbolje na pari.

Šparglji pa niso le dobri, so tudi zdravi.

Učinkovina v špargljih je asparagin, ki se nahaja le v rastlinskih kalčkih. Asparagin poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. Njeni razgradni produkti jantarjeva kislina in amoniak dajejo urinu neprijeten vonj.

Ta pa zares smrdi! Sploh če Kljunček za večerjo je šparglje in vso noč lula ... sem ukinila to prakso.
Še ena zanimivost o špargljih. Nekje sem prebrala, da vsi ne zaznajo tega vonja. Po nekaterih strokovnjakih naj bi ta vonj zaznalo le 40 % ljudi, drugi menijo, da le nekateri ta vonj proizvajajo. Očitno ga jaz proizvajam in tudi zaznam! Mogoče pa obstaja čisto preprosta razlaga: ostalih 60 % ljudi špargljev nikoli ni jedlo. Kaj zamujajo!

Kapere - cvetni popki

Včeraj sem s presenečenjem ugotovila, da so kapere cvetni popki!! Kapere sem namreč že videla rasti v divjini na Sardiniji in sem tudi nabrala pest "plodov", vsaj tako sem mislila. Potem sem pa včeraj na italijanski nacionalki izvedela, da so kapere v resnici cvetni popki. Rastline se lahko vzgaja tudi v loncih na balkonih, saj ne potrebujejo veliko zemlje ne vlage. Le da imajo dovolj sonca. Ljubijo žgoče sonce.


Kapere so grmički z dolgimi padajočimi vejicami in prečudovitimi cvetovi. Veje so lahko dolge več metrov in pokrivajo cele stene. Del vatikanskega obzidja je prekrit prav s kaperami.

Božanski cvet, ki še kot popek konča v slanici.